Energetika

S 13. konference elektro-energetikov

Nove komunikacijske tehnologije nezadržno prodirajo tudi v energetiko.

S 13. konference elektro-energetikov

Na včerajšnji panelni razpravi o aktivnih mednarodnih projektih v slovenskem elektrogospodarstvu, ki jo je v Kongresnem centru Habakuk v Mariboru vodil dr. Boris Žitnik (EIMV), so sodelovali naslednji panelisti: mag. David Batič (Agencija za energijo, Reguliranje naložb v pametna omrežja s spodbudami danes in v prihodnosti); mag. Bojan Luskovec (GIZ distribucije električne energije, Predstavitev mednarodnih projektov elektrodistribucijskih podjetij); Matjaž Miklavčič (SODO, SODO in pametna omrežja); Gregor Omahen (ELES, Slovensko japonski projekt NEDO); mag. Uroš Salobir (ELES, ELES in evropski projekti); mag. Andrej Souvent (EIMV, Mednarodno sodelovanje EIMV na področju pametnih omrežij.

Kot je med drugim poudaril mag. David Batič iz Agencije za energijo, se reorganizacija energetskega sektorja v svetu nezadržno izvaja in če ne bomo stopili na ta vlak se bomo praktično znašli v slepi ulici. Omenil je tudi, da je pomembno, da na projekte v slovenskem elektrogospodarstvu pogledamo tudi skozi perspektivo v prihodnosti aktivnega odjemalca.  

Matjaž Miklavčič iz družbe SODO je predstavil pripravo podlag za uvedbo pametnih omrežij. Omenil je tudi aktivno sodelovanje družbe SODO v mednarodnih projektih pri vzpostavitvi mreže hitrih polnilnic na avtocestnem križu Slovenije ter pri projektih SINCRO.GRID in STORES.   

Evropska unija spodbuja tempo tehnološkega razvoja  

EU se v svojih strateških ciljih jasno zaveda pomembnosti področij raziskav in tehnološkega razvoja. Med programe, ki naj bi okrepili znanstveno in tehnološko podlago EU in na ta način spodbudili mednarodno konkurenčnost, spadajo tudi različni t. i. okvirni programi,  ki s sofinanciranjem raziskovalcev po vsej Evropi dodatno spodbujajo želene aktivnosti.

Obzorje 2020 predstavlja doslej največji raziskovalni in inovacijski program EU. S skoraj 80 milijard evrov sredstev, ki naj bi bila porabljena v letih od 2014 do 2020, predstavlja doslej največji finančni instrument za izvajanje aktivnosti,  katerih najvišji cilj je zagotavljanje globalne konkurenčnosti Evrope.  

Elektrodistribucijska podjetja sodelujejo pri številnih projektih  

V elektrodistribucijskih podjetjih (EDP) se zavedajo pomembnosti sodelovanja na področju tehnološkega razvoja in inovativnih dejavnosti. EDP sodelujejo na projektih, ki se neposredno nanašajo na tehnološka področja distribucije električne energije. V zadnjih letih so ta podjetja sodelovala pri projektih SUPERMEN, HiperDNO, RIP09, SMARTV2G, ICT4EVEU, ICTPSP, MOBINCITY, eBADGE, itd., je povedal mag. Bojan Luskovec, predsednik GIZ distribucije električne energije.

Pregled stanja razvoja sodobnih sistemov v elektrodistribucijskih podjetjih je pripravila Projektna skupina za pametna omrežja pri GIZ distribucije električne energije.  Pregled posameznih področij sledi programu razvoja pametnih omrežij v Sloveniji. Ambicija omenjene projektne skupine je še učinkovitejše usmerjanje skupnih razvojnih potencialov elektrodistribucijskih podjetij. Projektna skupina je prepoznala prioritete nadaljnjega razvoja pametnih omrežij. Številni projekti EDP so podrobneje predstavljeni na spletni strani GIZ distribucije električne energije.  

»V elektrodistribucijskih podjetjih imamo jasno strategijo razvoja pametnih omrežij. Svoje sposobnosti in znanje dokazujemo s sodelovanjem v zahtevnih mednarodnih projektih. Temu v zadostni meri ne sledita zakonodajni in regulatorni okvir. Kljub dejstvu, da projekti pametnih omrežij predvidoma prinašajo širšo družbeno korist, pa za distribucijska podjetja trenutno predstavljajo zgolj  strošek,« je poudaril mag. Luskovec.  

Nove tehnologije zelo vplivajo na energetiko in jo spreminjajo  

V sklepnem delu razprave je mag. Uroš Salobir iz družbe ELES poudaril, da se mu zdi dolgoročno prava rešitev v tem, da nove informacijsko komunikacijske tehnologije na pravi način združimo z obstoječim sistemom. Potrebno je tudi spodbujanje samozadostnosti, vendar ne v smislu izolacije, ampak v smislu povezovanja in sodelovanja. 

Kot je po zaključku panelne razprave povzel dr. Boris Žitnik iz EIMV, se energetika pri odpiranju novim informacijskim tehnologijam nahaja na pravi poti. Dejstvo je, da informatika v zadnjem času intenzivno prodira v energetiko. Nove IKT zelo vplivajo na energetiko in jo spreminjajo. Na tem področju je ogromno informacij, ki se v kratkem času zbirajo in obdelujejo. Pojavljajo se tudi varnostna vprašanja, kako uvajanje novih IKT lahko vpliva na elektroenergetski sistem, odjemalce, itd. 

Kljub novim trendom na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij pa bo klasična energetika po besedah dr. Žitnika še naprej obstajala v svoji osnovni dejavnosti. Za prenos moči, energije bomo namreč še vedno rabili bakrene vodnike, saj enostavno ni druge možnosti.