Člani Podnebnega sveta so osrednjo pozornost na prvi letošnji seji namenili predlogom ukrepov v prometnem sektorju, ki predstavlja kar tretjino izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in pomembno prispeva k pregrevanju zraka, kar prinaša tveganja za zdravje v urbanem okolju. V razpravi so opozorili na obstoječe prakse za umirjanje prometa v tujini in njihov potencial za izboljšanje kakovosti življenja. Izpostavili so tudi sinergijske učinke ukrepov, ki prinašajo zmanjšanje prometnih nesreč, zastojev in boljšo pretočnost prometa, znižanje števila prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka, manjšo porabo goriva in nižje izdatke za promet, pri čemer so slovenska gospodinjstva med najbolj obremenjenimi.
Med predlaganimi ukrepi so izpostavili tudi nujnost ukinitve subvencij za fosilna goriva, promocijo javnega prometa ter prehod na trajnostno in električno mobilnost, ki v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije poteka počasneje. Člani Podnebnega sveta so poudarili tudi potrebo po davčnih ukrepih, ki so usklajeni s trajnostno politiko, ter izpostavili potrebo po prostorskem načrtovanju, ki bo usmerjeno v prihodnost za prilagajanje naravnim nesrečam in spodbujanje policentričnega razvoja. Na področju nacionalnih politik javnega prevoza so omenili še optimizacijo in poenotenje prevoznih sistemov, kar vključuje tudi možnost uvedbe enotne vozovnice za javni promet.
Podnebni svet je v nadaljevanju izpostavil svojo zavezanost nedvoumnemu strokovno podprtemu komuniciranju, saj kot znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko nima političnih, temveč neodvisne strokovno-znanstvene argumente. Člani Podnebnega sveta so menili, da bi zeleni prehod lahko popularizirali tudi preko prilagojenega naslavljanja ciljnih javnosti ter z uvedbo premišljenih ukrepov za opazno izboljšanje kakovosti bivanja.
Člani Podnebnega sveta so se na seji še posvetovali o pripravi stališča glede energetskih razmer in razvojnih izzivov v Šaleški dolini.