V Laškem se je včeraj začela tridnevna konferenca slovenskih elektroenergetikov CIGRE-CIRED, v okviru katere strokovnjaki iz vse države v 20 študijskih komitejih razpravljajo o aktualnih izzivih, ki jih pred energetiko postavljajo tehnološke, tržne, organizacijske in podnebne spremembe. V dopoldanskem panelu z naslovom Aplikacije kemijskih baterij v elektroenergetiki in transportu, ki ga je vodil mag. Uroš Salobir iz Elesa, so predavatelji in domovine in tujine govorili o tehnoloških novostih in preboju kemijskih baterij, ki se je zgodil v zadnjih petih letih, ter uporabi baterij pri zagotavljanju sistemskih storitev in v transportu. Kot je uvodoma poudaril Amir Masoud Ahmadzadeh, izvršni svetovalec v družbi ÅF Mercados EMI, so baterije oziroma hranilniki ključen element brez katerega si ni mogoče zamisliti energetskega prehoda in učinkovitega odgovora na vprašanje, kako ob naraščajočem deležu obnovljivih virov zagotoviti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Za namene hranjenja energije se trenutno poleg akumulacije, uporabljajo še črpalne elektrarne, elektro-kemične baterije, elektro mehanične baterije in podobno, prednost tovrstne tehnologije pa je v tem, da omogočajo optimizacijo obratovanja elektroenergetskih sistemov in s tem nižje stroške operaterjev, pa tudi proizvajalcev električne energije. Zato ne preseneča, je dejal Ahmadzadeh, da se na razvoju in povečanju učinkovitosti baterij veliko dela in se v naslednjih letih pričakuje skokovita rast njihove uporabe ob hkratnem znižanju proizvodnih cen, pa tudi postavitev novih tovarn v Evropi, saj zdaj tovrstni trg v veliki večini obvladujejo Azijci.
Da hranilniki zagotavljajo hiter odzivni čas, zanesljivost in varnost obratovanja elektroenergetskega sistema ter jih je mogoče uporabiti za različne storitve (primarna, sekundarna regulacija, blaženje konic porabe), je izpostavil tudi direktor družbe Encom Roman Bernard, ki je povedal, da trenutno v kraju Suha pri Kranju postavljajo enega večjih pilotnih hranilnikov v regiji (13 MW), pripravljajo pa se še na gradnjo drugega (15 MW). David Game, direktor programske perspektive ekonomika pametnih omrežij v francoski družbi RTE, se je v nadaljevanju osredotočil na možnost vključevanja e-vozil oziroma baterij v vozilih v sistem, pri čemer je izpostavil, da gre pri tem upoštevati tri ključne elemente, in sicer vidik obvladovanja energetskega sistema, izkušnje odjemalcev ter okoljski vidik. Po njegovih besedah naj bi se število električnih vozil v Franciji do leta 2035 povečalo na 16 milijonov, pri čemer so na osnovi nekaterih ključnih dejavnikov izdelali pet možnih razvojnih scenarijev. Ob tem so ugotovili, da elektroenergetski sistem v Franciji lahko pokrije naraščajoče potrebe po električni energiji ter tudi, da je z učinkovitim upravljanjem polnjenja e-vozil mogoče na leto prihraniti do milijarde evrov. Hkrati pa tudi, da elektrifikacija prometa sicer lahko opazno zmanjša ogljični odtis, ne pa drastično ter, da bo za povečanje učinkovitosti mobilnosti treba okrepiti predvsem javni promet ter druge okolju prijazne oblike transporta (kolesarjenje, hoja). Andrej Pečjak, direktor Inštituta METRON, je opozoril na nekatere trenutne pomanjkljivosti baterij za vozila, kot so omejeno število polnjenj oziroma postopna izguba moči tudi v povezavi s staranjem, pa tudi ustreznost zunanjih dejavnikov (temperatura). Ob tem je izpostavil tudi senzacionalistična pisanja v zvezi z samovžigi e-vozil, ki so statistično bistveno redkejši, kot v primeru klasičnih vozil. Po njegovih besedah je tudi litija za izdelavo baterij dovolj, problem pa je, ker bazična industrija ne sledi dovolj hitro razvoju in bi bilo treba za znižanje stroškov še v večji meri avtomatizirati proizvodnjo.
V nadaljnji razpravi smo lahko med drugim še slišali, da bo v prihodnje večina polnjenj e-vozil potekala doma, da bi hitre polnilnice potrebovali predvsem na avtocestah za polnjenje na daljših potovanjih, da je z upravljanjem polnjenja mogoče precej vplivati na stroške, da se trenutno več težav pojavlja v zvezi s polnilci kot baterijami ter, da imajo uporabniki velikokrat težave s prepoznavanjem kartic za dostop do polnilnih postaj, ki so v lasti različnih družb.