Fotovoltaika je ena izmed najhitreje rastočih tehnologij, pri čemer je bilo samo lani po svetu na novo nameščenih za 100 GW novih zmogljivosti.
V Ljubljani danes poteka že 7. slovenska fotovoltaična konferenca, ki jo organizirata Fakulteta za elektrotehniko v sodelovanju s slovensko Tehnološko platformo za fotovoltaiko. Tudi letošnja konferenca je namenjena ključnim izzivom povezanim z razvojem in uporabo sončne energije, organizatorji pa so aktualna vprašanja strnili v tri tematske sklope, in sicer so bili v prvem delu konference predstavljeni najnovejši trendi na področju raziskav in razvoja sončnih celic, fotonapetostnih modulov in sistemov, drugi del je namenjen obravnavi vprašanj povezanih s sončnimi elektrarnami kot delom elektroenergetskih sistemov, v tretjem delu pa je bila osrednja pozornost namenjena možnostim izrabe sončne energije v povezavi z e-mobilnostjo. V uvodnem delu v konferenco so dolgoletnima članoma Tehnološke platforme, ki sta veliko prispevala k razvoju fotovoltaike pri nas, dr. Urošu Mercu iz Bisola in Franku Nemcu iz Agencije za prestrukturiranje energetike podelili posebno priznanje.
Predsednik slovenske Tehnološke Platforme za fotovoltaiko dr. Marko Topič je sicer v uvodnem nagovoru izpostavil, da je število sončnih elektrarn v Sloveniji v zadnjih letih spet začelo naraščati, čeprav še vedno precej zaostajamo za razvojem po svetu. Lani je namreč fotovoltaika na svetovni ravni z na novo instaliranih 100 GW sončnih elektrarn dosegla nov rekord, pri nas pa se je število zmogljivosti v tem času povečalo zgolj za 1 MW. Med vodilnimi pri postavljanju novih sončnih elektrarn so Kitajci, ki so lani postavili kar za 57 GW novih zmogljivosti. Velikost svetovnega fotovoltaičnega trga znaša že 30 milijard dolarjev, kar fotovoltaično industrijo uvršča med pomembnejše industrijske panoge. Zanimivo ob tem je, da je tudi naša izvozna bilanca na področju fotovolatike pozitivna, pri čemer imata ključno zaslugo predvsem podjetji Bisol group in ETI Eklektroelement. Dr. Marko Topič je v uvodu v predstavitve in razpravo še poudaril, da je v zadnjem času zaznati rast uporabe sončne energije ne le za sončne elektrarne, temveč na vseh področjih, kjer potrebujemo električno oziroma sploh energijo, kar odpira številne nove priložnosti.
Član uprave Bisola Dag Kralj je v nadaljevanju predstavil nekatere ključne dejavnike, ki so zaslužni za to, da je Bisol uspešno in hitro rastoče podjetje, ki ima 200 zaposlenih v petih državah, ustvari na leto med 50 in 80 milijoni evrov prometa ter svoje izdelke prodaja že v 76 državah po vsem svetu. Letos naj bi proizvodne zmogljivosti v Sloveniji povečali iz 150 MWp na 250 MWp, za razširitev proizvodnje pa namenili dobrih 2,5 milijona evrov lastnih sredstev. Dag Kralj je ob tem izpostavil nekatere temeljne značilnosti, ki so zaznamovale svetovni fotovoltaični trg v zadnjih letih, pri čemer je bilo denimo lani povprečno vsak dan postavljenih več sončnih elektrarn kot v celem letu 2000, cene sončnih elektrarn pa so se v primerjavi z letom 2010 znižale že za 75 do 80 odstotkov. Na drugi strani smo priča zmanjševanju rasti števila sončnih elektrarn v EU, saj so denimo še pred petimi leti nove zmogljivosti v EU predstavljale več kot 75 odstotkov svetovnih, danes pa je ta delež le še desetodstoten. Proizvajalci panelov in druge fotovoltaične opreme se srečujejo tudi z vse hujšo konkurenco, tako da je že mnogo renomiranih podjetij panogo zapustilo z več milijardami izgube (Siemens, Bosch, BP), veliko vodilnih podjetij pa tudi končalo v stečaju (SunTech, SolarWorld), ob tem, da se podjetja, ki še tekmujejo v tej branži soočajo z močno nelojalno konkurenco iz Kitajske. Kljub tem zahtevnim tržnim pogojem, pa po besedah Daga Kralja Bisol ostaja med uspešnimi evropskimi podjetji in vse bolj utrjuje svoj položaj med vodilnimi proizvajalci na področju izrabe sončne energije.
Zanimiva je bila tudi predstavitev Gregorja Novaka iz SunContracta, ki je podrobneje opisal prednosti njihovega poslovnega modela oziroma platforme temelječe na tehnologiji podatkovnih verig, ki prinaša večjo transparentnost, tržno prilagodljivost in konkurenćnost na področju izmenjave energije iz obnovljivih virov.
Kaj prinašajo elektroenergetska omrežja prihodnosti
Gorazd Ažman iz Elesa je v uvodu v razpravo o omrežjih prihodnosti omenil, da se zadeve na tem področju zelo hitro premikajo in se tudi v energetiki vse več govori o povezovanju različnih področij in digitalizaciji. Skladno z novimi spoznanji se spreminjajo tudi vizije dolgoročnega razvoja, pri tem pa v ospredje prihajajo veliko bolj kompleksne razvojne sheme, ki vključujejo veliko različnih virov proizvodnje, fleksibilno porabo, aktivne odjemalce, razvoj hranilnikov in podobno. Kot je poudaril, se teh izzivov zaveda tudi ELES, ki skuša odgovore na nekatera razvojna vprašanja poiskati tudi z aktivnim delom v različnih mednarodnih projektih, kot so NEDO, Future Flow, Migrate, BioEnergytrain, Osmose in SIncro.Grid. Kot ključni izziv prihodnosti pa je izpostavil izoblikovanje učinkovitega orodja za izravnavo razlik med dnevno in sezonsko ponudbo in povpraševanjem po električni energiji, kjer naj bi odločilno vlogo odigrale tehnologije za učinkovito pretvorbo energije iz ene oblike v drugo ter tesno povezana omrežja podprta z digitalizacijo.
V okviru Fotovolatične konference še dva mednarodna projekta
Fotovoltaična konferenca se bo v torek in sredo, 4. in 5. septembra, na Fakulteti za elektrotehniko nadaljevala še z osmo delavnico SOPHIA na temo zanesljivosti fotovolatičnih modulov, ki jo organizirata Univerza v Ljubljani in nemški Fraunhofer inštitut za solarne energijske sisteme.
Hkrati z današnjo Fotovoltaično konferenco pa se je na Fakulteti za elektrotehniko začela tudi Poletna šola Solar Train, ki bo trajala vse do 14. septembra. Poletna šola poteka v okviru ITN projekta Solar Train in je namenjena tamkajšnjemu konzorciju.