Osrednja pozornost letošnjega srečanja namenjena razpravi o novemu energetskemu zakonu, ki je trenutno v parlamentarni proceduri. VIDEO!
Predlog novega energetskega zakona je ta hip v procesu sprejemanj, pri čemer ga bo pristojni odbor obravnaval ta petek, na seji državnega zbora pa bi se utegnil znajti 11. decembra. Po optimalni različici lahko njegovo uveljavitev po besedah državnega sekretarja mag. Bojana Kumra pričakujemo v prvi polovici januarja, kar naj bi še bil tisti rok, ki bi Sloveniji omogočil, da se izogne napovedani kazni zaradi zamude pri prenosu evropske energetske zakonodaje v prakso. Sicer pa novi zakon v slovensko zakonodajo prenaša kar deset evropskih direktiv in sistemsko ureja tri ključna področja, konkurenčnost, zanesljivost oskrbe in trajnostno naravnanost in je dobra osnova za sprejem novih strateških dokumentov, pri čemer je bila še posebna pozornost dana obnovljivim virom energije in učinkoviti rabi energije. Kot je še dejal mag. Bojan Kumer, novi zakon prinaša bistveno več pravic odjemalcem, olajšuje zamenjavo dobavitelja, povečuje pristojnosti Agencije za energijo ter odpravlja tudi nekatere neusklajenosti z drugimi področnimi zakoni.
Izjava mag. Bojana Kumra
Eden pomembnih ciljev izboljšanje položaja odjemalcev
Da gre za kar nekaj bistvenih novosti, je v nadaljevanju predstavitve nove zakonodaje potrdil tudi dr. Rajko Pirnat, ki je izpostavil, da je bil eden ključnih ciljev uvedbe tretjega evropskega paketa ukrepov zlasti izboljšanje položaja gospodinjskih odjemalcev. Kot je dejal, se žal tudi tokrat pri njegovem oblikovanju ni dalo povsem, izogniti nasprotujočim se interesom, pri čemer je po njegovem največja novost zagotovitev univerzalnih storitev tudi malim poslovnim odjemalcem. Podrobneje je urejena pravica operaterja, da ima dostop do infrastrukture v primeru izrednih dogodkov, pa tudi razlastitev in ustanovitev služnosti v javno korist. Povsem nov institut je tudi ustanovitev služnosti v javno korist po samem zakonu na zemljiščih v lasti države ali občine. Je pa ob tem opozoril, da je tudi pri oblikovanju te zadnje različice zakona ostalo odprtih tudi še nekaj vprašanj, ki jih bo treba urediti s podzakonskimi akti in uredbami. Da ministrstvo in vpletene deležnike po sprejemu energetskega zakona čaka še veliko dela, je izpostavil tudi mag. Urban Prelog iz ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki je ob tem predstavil problematiko razdelitve pristojnosti nad 110 kV omrežjem med prenosom in distribucijo. Kot je dejal, pripadnost 110 kV omrežja prenosnemu oziroma distribucijskemu elektroenergetskemu sistemu doslej v Sloveniji ni bila jasno določena, to pa je v praski povzročalo precej težav. Ena prvih uredb, ki jih bo po sprejetju EZ-1 morala sprejeti vlada, bo po njegovem določitev elementov 110 kV sistema, ki pripadajo prenosnemu sistemu, pri tem pa bo potrebno predvsem sodelovanje obeh operaterjev in tudi vseh petih distribucijskih podjetij.
Nov energetski zakon veliko bolj ureja področje distribucije električne energije, je razložil dr. Ivan Šmon iz Elektra Gorenjska. Večina sedanjih odprtih dilem namreč izhaja iz delitve izvajanja GJS SODO iz leta 2007, ki je določil sistemskega operaterja omrežja, ki pa ni lastnik omrežja, s katerim upravlja. Dejansko ga le najema, hkrati pa storitve, ki se opravljajo na omrežju, daje pogodbeno drugemu v izvajanje. Iz tega naslova zato izhaja veliko problemov, na primer služnosti, omrežnine za priključno moč, soglasja, upravni postopki in podobno. Po mnenju Šmona skuša novi zakon te probleme rešiti, pri čemer se samo ureditev seveda ne da, da pa se odpreti različne možnosti, ki jih je treba drugače opredeliti. Tako je bistvena sprememba, ki jo zakon predvideva, širši spekter možnosti za odvojitev izvajanja GJS SODO, nadalje zakon spreminja namembnost omrežnine, ki jo zlije z ostalo omrežnino. Zakon tudi bolje ureja področje služnosti, še vedno pa ostaja odprta problematika nedovoljenih državnih pomoči, kar čaka na ureditev v podzakonskih aktih. Šmon tudi pravi, da bodo morali bolje opredeliti kategorijo ranljivih odjemalcev.
Izjava dr. Ivana Šmona
V pripravi že četrti sveženj ukrepov
Zanimiva je bila tudi predstavitev pravne strokovnjakinje za energetsko evropsko pravo mag. Ane Stanič, ki je pojasnila zadnje novosti evropske energetske zakonodaje, še zlasti v luči napovedane podpore nekaterim vseevropskim infrastrukturnim projektom za katere naj bi bilo na voljo 5,85 milijarde evrov podpornih sredstev. Ob tem so bila na ravni EU določena tudi natančna pravila, ki opredeljujejo, da je treba za projekte skupnega interesa zagotoviti izdajo potrebnih dovoljenj najpozneje v roku treh let in pol (izjemoma je dovoljeno podaljšanje za devet mesecev). Omenila pa je tudi, da je v pripravi tudi že nov sveženj ukrepov, o katerih naj bi na evropski ravni intenzivneje začeli razpravljati že v drugi polovici prihodnjega leta. Ob tem je še omenila, da so morale vse evropske države komisiji dati v pregled svoje energetske sporazume z drugimi državami, pri čemer bodo ti morali v prihodnje po predhodno soglasje h komisiji ter, da se pripravlja tudi revizija pravil o državni pomoči. Ob koncu so bili še podrobneje predstavljeni nekateri najzanimivejši primeri energetskih sporov, ki potekajo pred evropskimi sodišči.
Izjava mag. Ane Stanič
Brane Janjić in Vladimir Habjan