Danes - 22. marca obeležujemo svetovni dan voda. Proizvodnja električne energije iz vode bo pri zelenem prehodu Slovenije igrala pomembno vlogo. Voda je gonilna sila narave in glavni obnovljivi vir energije, ki ga pri svojem delovanju uporabljajo hidroelektrarne na spodnji Savi. V družbi HESS so z vodo tako nerazdružljivo povezani in odgovorni, da jo ne le ohranjajo, temveč tudi bogatijo. Skrbno spremljajo njeno kakovost in vodostaj ter razvoj življenja ob in v njej.
Podtalnica na območju spodnje Save zaradi pretočnih akumulacij ostaja ustrezno visoka. Hidroelektrarne tako rešujejo posledice pomanjkanja padavin in pripomorejo k temu, da čim večje količine vode zadržujemo na ozemlju, kar omogoča ohranitev habitatov in ribjih vrst, tudi tistih, ki so uvrščene na seznam Nature 2000. Večji volumen vode hkrati pomeni tudi njeno počasnejše segrevanje, predvsem v globinah, in boljše napajanje podtalnih voda, kar posledično krepi zaloge pitne vode. Pomembno je iskati ravnovesje med željami in potrebami človeka na eni strani ter ohranjanjem narave na drugi. Z vodo, kot eno najpomembnejših strateških surovin, pa nujno ravnati skrbno in preudarno, da bomo lahko njeno bogastvo uživali čim dlje.
Rast prebivalstva, hitra urbanizacija in gospodarski razvoj povzročajo večje povpraševanje po vodi, energiji in hrani. Hidroelektrarne kot večnamenski projekti zasledujejo prav te cilje – proizvajajo okolju prijazno električno energijo, skrbijo za ohranjanje in bogatenje podtalnice ter omogočajo pridelavo hrane, neodvisno od vremenskih razmer. Umestitev vsakega objekta, tudi gradnja hiše, ima določen vpliv na okolje. A stroka zna spremembe in vplive z odgovornimi ukrepi in ravnanjem ustrezno obvladovati ter celo nadgraditi kakovost življenja in bivanja. Sodobna hidroenergetika se tako ne ukvarja le z vprašanji pridobivanja električne energije iz obnovljivega vira - vode, s podnebnimi spremembami in čim hitrejšim doseganjem ciljev brezogljične družbe. Vse bolj jo zanima tudi, kako v Sloveniji zadržati vodo, ki bo omogočala namakanje kmetijskih površin, kako dvigniti podtalnico, ki je vir pitne vode in namakalnih sistemov, kako urediti protipoplavno zaščito, kako revitalizirati degradirana območja, oživiti obrečne površine in obuditi osušene pritoke. Podtalnica je odvisna od količine padavin in od rek ter rečnega režima, saj njena raven niha glede na višino reke. Višja, kot je raven vode v rekah, večje je njeno pronicanje v podtalnico in višja je sama podtalnica.