V uvodnem delu je Minister za okolje, prostor in energijo (MOPE) mag. Bojan Kumer predstavil novosti, ki jih uvajajo omenjeni zakoni o obnovljivih virih energije, energetski učinkovitosti in trajnostnem razvoju. Kot je poudaril gre za zakone, s katerimi se na MOPE v zadnjem obdobju najintenzivneje ukvarjajo, čaka pa jih še ogromno sprememb direktiv in uredb, ki jih morajo prenesti v slovensko zakonodajo. V času energetske krize je bilo namreč sprejeto veliko evropske zakonodaje, katere namen je bil okrepiti države članice za morebitne prihodnje krize. OVE direktiva se v slovensko zakonodajo prenaša v dveh fazah, saj je bila sprejeta nova direktiva umeščanja OVE v prostor. Zato bodo pripravili novi zakon ZSROVE -1 za celovit prenos direktive OVE v slovensko zakonodajo. Zaključila se je javna obravnava ZURE. Sledi pregled prejetih pripomb, njegovo sprejetje pa pričakujejo v prvi polovici prihodnjega leta. Kot je dejal, na MOPE še nikoli ni bilo toliko izzivov in dela, vedno pa je še prostor za izboljšave. Kot dobra odločitev se je izkazalo preoblikovanje ministrstva, pod okriljem katerega so združili energetiko, podnebje, okolje in trajnost ter zato ni drobitve dela. Veliko se ukvarjajo tudi s tem, kaj bodo spodbujali v okviru zelenega prehoda in kako, saj je ta pogojevan s spodbudami, zato morajo najprej ovrednotiti konkretne ukrepe, zagotovo pa bo prišlo tudi do prenove podporne sheme. Osrednje načelo ZURE je energetska učinkovitost na prvem mestu in v tej luči bodo novo zakonodajo prenesli tudi v slovenski pravni red. Pri večjih projektih bo najprej treba izčrpati vse možnosti URE in šele potem iti v nove investicije, saj bodo viri za investicije pogojeni z izrabo URE. K obstoječim spodbudam za URE za gospodinjstva in industrijo se morajo dodati novi tehnološki modeli in novi OVE, saj so cilji ambiciozni. Opozoril je še, da je umeščanje v prostor v Sloveniji velik izziv, da je izkoriščanje hidropotenciala v Evropi zelo omejeno, omrežnino pa bo treba hitreje prilagajati specifiki Slovenije. Pri razvoju elektroenergetskega sistema je nujno treba upoštevati digitalizacijo, saj bo s tem bolj odporen. Zavedati se je treba, da je mati vseh kriz podnebna kriza, podnebne politike pa so za majhne države preživitvenega pomena.
V nadaljevanju je sodnik Splošnega sodišča pri EU dr. Damjan Kukovec predstavil aktualne energetsko-pravne primere Sodišča pri EU in mednarodne priložnosti na področju energetsko-pravnih rešitev. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi Slovenije kot centra za inovacije in povezovanje v energetski prihodnosti. Kot je dejal, sodišče ne odloča samo o energetiki, postaja pa ta vse bolj pomembna, ker je v osrčju družbenih sprememb, zato se spreminja tudi pogled pravnikov. Poudaril je, da je sodišče avtonomen sistem, kar pomeni, da je neodvisno od nacionalnih pravnih redov, neodvisno od mednarodnega prava ima svojo posebno vrednostno strukturo, s katero povezuje EU. Tako se mora odražati tudi v sodbah, kar je orisal na primerih posameznih sodb.
Sekretar Sektorja za oskrbo z energijo na Direktoratu za energijo mag. Urban Prelog je spregovoril o novostih zakona o oskrbi z električno energijo. Ravno pretekli petek se je zaključila javna obravnava novele tega zakona, ki je prinesla precej pripomb. Zato pričakujejo še precej ločenih srečanj z različnimi deležniki, na katerih bodo skupaj izdelali kar najboljši predlog zakona. Nato sledi medresorsko usklajevanje, sprejem na vladi in posredovanje v sprejem DZ. Zakon obravnava dvanajst sprememb: souporabo energije, prožno priključitev, pogodbe s fiksno ceno, obvladovanje tveganja dobaviteljev, zasilno oskrbo, zaščito pred odklopi, dodatne naloge distribucijskega operaterja, vključevanje elektromobilnosti v omrežje, naloge regulatorja, podporo zagotavljanju prožnosti brez fosilnih goriv in namenske merilne naprave.
Kot je dejal, naj bi se pravica odjemalcev do souporabe energije izvajala na več podlagah, in sicer na pogodbi o prodaji, kar zahteva račun za energijo. Lahko bo en odjemalec drugemu energijo prenesel brezplačno, lahko je podlaga tudi solastništvo ali najem. Pravica odjemalcev do souporabe energije bo veljala za območje celotne Slovenije, nanaša se le na račun dobavljene energije, omrežnina se bo obračunala skladno s števcem, poteka v 15-minutnem ritmu, lahko sodeluje tudi tretja oseba kot organizator souporabe, operaterji pa morajo informacijsko omogočiti spremenjen obračun. Na tem področju ostaja še veliko nejasnosti in odprtih vprašanj. Pravico do prožne priključitve, ki je poznana že od prej, bodo po novih pravilih elektrooperaterji določili v sistemskih obratovalnih navodilih. V bodočnosti se bo uporabljala pogosteje, tudi v distribuciji. Prinaša tudi obvezo do pogodb s fiksno ceno vsaj za eno leto, ki je doslej veljala le za dinamične pogodbe, ter obvladovanje tveganj dobaviteljev. Po novem bodo morali dobavitelji obvezno uporabljati tudi strategijo varovanja pred tveganji, smernice pa bo morala določiti Agencija za energijo. In nazadnje, je tu še koncept zasilne oskrbe z električno energijo, ki ga že imamo, in je zelo dobro deloval v času krize. Oskrba z elektriko ima prednost pred ceno, prvi kriterij za ceno pa je pokrivanje nakupnih stroškov. V času krize vsi dobavitelji prevzamejo svoj delež odjemalcev.
Nove vsebine se bodo tako ali drugače dotaknile vsakogar
Vodja sektorja za politiko učinkovite rabe energije na direktoratu za energijo mag. Erik Potočar je predstavil izzive novega zakona o energetski učinkovitosti. Gre za prvi zakon iz tega sklopa, ki je šel v javno obravnavo. Ta se je že zaključila, prejeli pa so okrog 30 pripomb, njihov cilj pa je, da bi šel predlog zakona še letos v vladno proceduro. Cilj je zelo ambiciozen saj je v slovensko zakonodajo treba prenesti veliko vsebin, ki pa se v različnih zakonih nekoliko prepletajo. Na področju učinkovite rabe se prenašata dve direktivi. Glavno načelo, ki mu je treba slediti, je energetska učinkovitost na prvem mestu, Evropska komisija pa pričakuje, da se bodo pri tem upoštevale njene smernice. V novem zakonu so prvič zapisani cilji Slovenije na tem področju. Ena izmed smernic narekuje, da je najprej treba preučiti možne ukrepe energetske učinkovitosti in jih ovrednotiti, kar velja za vse sektorje. Država mora potem vzpostaviti metodologijo in nadzor, saj bodo morali o tem redno poročati. Izpostavil je področje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, za kar so zavezani dobavitelji elektrike, toplote, zemeljskega plina ter tekočih in trdih goriv, ki v povprečju znaša 1,5 odstotka, pri ranljivih odjemalcih pa je cilj še višji. Javni sektor se širi in po novem zajema tudi lokalne skupnosti. To pomeni, da bodo k cilju morale svoj del prispevati tudi občine. Širi se tudi obseg zavezancev za zeleno javno naročanje. Širi se nabor energetskih pregledov ter vsebine o razpoložljivosti shem kvalifikacij, akreditacij in potrjevanja. Nove smernice na področju infrastrukture za trajnostno mobilnost nalagajo tudi vzpostavitev več polnilnic za električna vozila, in sicer pri novih večjih prenovah nestanovanjskih stavb pet in pri novih in večjih prenovah stanovanjskih stavb več kot tri polnilna mesta. Pri načrtovanju ogrevanja in hlajenja bo določeno strožje načrtovanje in ukrepi pri celovitih ocenah za ogrevanje in hlajenje. Prvič so določili tudi definicijo učinkovitega daljinskega sistema. Ta mora uporabljati samo OVE, samo odvečno toploto ali kombinacijo obojega. Predstavil je tudi minimalne standarde energetske učinkovitosti, ki bodo omogočili razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050 ter glavne usmeritve glede novogradenj, da bodo te postale brezemisijske in cilje postavitve sončnih elektrarn na stavbah.
Vprašanj in priložnosti o OVE, ki jih odpira evropska direktiva RED III, in jih je tudi še treba prenesti v nacionalno zakonodajo, se je dotaknil vodja sektorja za obnovljive vire na MOPE dr. Tomislav Tkalec. Pričakujejo, da bodo zakon v javno obravnavo posredovali v roku 14 dni. Novosti so v slovensko zakonodajo prenašali v dveh paketih, ki so prinesle spremembe zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in spremembe zakona o spodbujanju rabe OVE, ki prinašajo predvsem novosti glede skrajšanja postopkov izdaje dovoljenje za postavitev naprav na OVE in določitev območij za pospešeno uvajanje OVE. Načrtujejo, da bodo Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo energije iz OVE v javno obravnavo posredovali do 20. novembra, predvidoma pa naj bi bil sprejet spomladi prihodnje leto. Zakon o spodbujanju rabe OVE pa naj bi bil v javni obravnavi še v tem mesecu, sprejet pa naj bi bil prav tako spomladi prihodnje leto.
Zaradi vse večje zahtevnosti energetske zakonodaje se veča tudi potreba po multidisciplinarnosti
Na omizju z naslovom Poslovne priložnosti za pravnike in energetike sta dr. Damjan Kukovec, član splošnega sodišča pri EU, in Maks Helbl, predsednik uprave GEN-I, uvodoma opisala svojo poklicno pot, ki jih je pripeljala v pravniške vrste, specializirane za področje energetike. Dr. Damjan Kukovec je izpostavil, da živimo v času velikih globalnih sprememb, kjer je energetika na samem vrhu družbenih sprememb, ki odpirajo številne priložnosti tudi za slovenske pravne strokovnjake. Kot je dejal, je pravnega znanja tudi pri nas veliko in možnosti za sodelovanje tudi v različnih evropskih pravnih organih je precej, pri čemer je tudi na področju energetskega prava opaziti vse več povezovanja med univerzo, gospodarstvom in družbo. Maks Helbl pa je podrobneje predstavil svoje izkušnje pri postavljanju pravne službe v GEN-I, ki kar 85 odstotkov svojih prihodkov ustvari na tujih trgih, kar jo tudi na pravnem področju postavlja pred velike izzive. Kot je dejal, se je vloga pravnikov pri doseganju dodane vrednosti v zadnjih letih precej spremenila, saj so ti na začetku bili bolj redek udeleženec poslovnih sestankov, z vse večjo kompleksnostjo energetske zakonodaje pa je postala njihova vloga pri sprejemanju ključnih poslovnih odločitev nepogrešljiva. Ob tem je tudi on poudaril, da smo v energetiki v obdobju najbolj intenzivnih razvojnih sprememb, zato je tudi med pravniki spodbujanje različnih specializacij, sodelovanje in obvladovanje mulitidisciplinarnega znanja nujno.
Tveganja za kolektivne tožbe se tudi v energetiki večajo
V zaključnem delu današnjega posvetovanja je mag. Jure Levovnik iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa spregovoril o vplivih evropskega prava na razmerja med dobavitelji in končnimi odjemalci. Kot je dejal, se z rastjo cen energije povečuje tudi občutljivost pravnega varstva potrošnikov na neravnotežja v pogodbah. Pri tem se kot osredje vprašanje zastavlja, ali so splošni pogoji skladni s pravili potrošniškega prava, pri čemer smo na evropski in posledično tudi nacionalni ravni priča splošne rasti varstva potrošnikov. Ob tem je omenil domači primer kolektivnih tožb glede spreminjanja pogojev telekomunikacijskih operaterjev ter primer energetskega koncerna RWE, ki je sklepal dve vrsti pogodb, in sicer regulirane za tarifne odjemalce ter za posebne odjemalce, pri katerih je nato v času energetske krize prišlo do precejšnjih zvišanj cen plina, zato je nemška zveza potrošnikov sprožila zahteve za povračilo. Pod drobnogled je pogodbe za dobavo elektrike in plina vzela tudi naša Zveza potrošnikov, pri čemer so v naši zakonodaji pravice odjemalcev obravnavane na dveh ravneh, in sicer v okviru Zakona o varstvu potrošnikov in Zakonu o oskrbi z električno energijo in plinom. Pripombe Zveze potrošnikov naj bi se nanašale predvsem na neupravičeno enostransko spreminjanje cen elektrike in plina ter na pomanjkljivo zakonodajo. Mag. Levovnik je ob tem omenil, da so tveganja glede kolektivnih tožb pri nas relativno visoka, saj Slovenija po številu vloženih kolektivnih tožb na prebivalca sodi v sam evropski vrh, a se je treba tudi zavedati, da so ti postopki, ki sicer lahko podjetjem povzročijo relativno visoko škodo, dolgotrajni in za tožeče stranke tudi stroškovno zahtevni. Zato je treba, kot je izpostavil, v izogib nevšečnostim zagotavljati skladnost s predpisi potrošniškega prava in spremljati sodno prakso v podobnih primerih.
Mag. Saša Podlogar Žnidaršič, vodja službe za energetske politike in evropske zadeve v HSE, pa je v nadaljevanju predstavila ključne izzive, s katerimi se na poti zelene preobrazbe srečuje skupina HSE. Med njimi so dolgotrajno pridobivanje dovoljenj, omejitve pri shranjevanju energije in regulatorna negotovost. Kot je povedala, v povprečju traja pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za energetske objekte v EU do osem let, sama gradnja nato pa le dve leti, pri čemer dolgotrajni postopki pomenijo tudi zamude pri doseganju zastavljenih podnebnih ciljev in podražitev investicij. Rešitev teh težav se kažejo v obliki jasne določitve rokov in uporabe instrumenta prevlade javnega interesa. Hranilniki ob naraščajočem številu nestabilnih obnovljivih virov vse bolj pridobivajo na pomenu in na tem področju imamo tudi v Sloveniji zastavljene ambiciozne načrte. Na drugi strani pa njihov razvoj omejuje omrežninski akt, ki je s 1. oktobrom uvedel plačevanje omrežnine tudi za hranilnike, kar zmanjšuje privlačnost za naložbe v tovrstne objekte. Kot rečeno, pa eno od ključnih ovir pri uresničevanju sprejetih energetskih in podnebnih zavez, predstavlja tudi velika zakonodajna negotovost, pri čemer imamo v EU bistveno več zakonodajnih aktov in resolucij, kot v primerljivih gospodarstvih. Poleg tega se zahteve še nenehno povečujejo, kar pri investitorjih v energetske projekte povzroča veliko negotovost.