Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je uvodoma izpostavil, da smo se v minulem letu, podobno kot druge evropske države, srečevali s številnimi izzivi, ki jih je povzročila izjemna rast cen plina in električne energije, pri čemer se je izkazalo, da vseh težav, ki so se vlekle še iz preteklosti, ni mogoče rešiti skozi noč. Večina nepredvidljivosti je izhajala iz aktualnih geopolitičnih razmer, ki pa so imele močan vpliv tudi pri nas. Razmere so sicer tudi pokazale, da je evropski energetski trg zelo prepleten in s številnimi medsebojnimi vplivi, a hkrati tudi, da deluje. Zaradi neugodnih domačih proizvodnih razmer je bila Slovenija v določenih urnih intervalih tudi 90-odstotno odvisna od uvoza, pri čemer se je izkazala dobra povezanost slovenskega prenosnega omrežja s tujino. Mag. Kumer je ob tem izpostavil, da je bil glede na vse okoliščine v določenem trenutku poseg na energetski trg vendarle nujen in se je ministrstvo oziroma vlada tudi odzvala s sprejetjem vrste ukrepov za pomoč sprva gospodinjstvom, v nadaljevanju pa tudi gospodarstvu.
Tako so najprej opredelili nadomestno oskrbo s plinom, vzpostavili enoten informacijski sistem na področju plina, sprejeli poroštveni zakon za zaščito domačih proizvajalcev, se dogovorili z Alžirijo o dobavi plina, sprejeli interventna zakona in druge zakonodajne ukrepe, ki so jih sproti dopolnjevali, aktivno sodelovali pri oblikovanju evropske krizne zakonodaje in podobno. Kot je poudaril, so sprejeti ukrepi omogočili ublažitev krize, Slovenija pa je vsaj za zdaj uspešna tudi pri zmanjševanju porabe in trenutno že izpolnjuje zahteve o 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina.
Ob tem pa je bilo treba, je pojasnil minister, ves čas slediti tudi našim srednje in dolgoročnim energetskim ciljem. V zvezi s tem je bilo sprejetih tudi nekaj ukrepov za pospeševanje izgradnje obnovljivih virov (opredelitev območij, ki omogočajo lažjo priključitev na omrežje), pripravili pa so tudi nov zakon o umeščanju energetskih objektov v prostor, ki naj bi ga predvidoma aprila oziroma maja potrdili tudi v parlamentu. Nov zakon o umeščanju v prostor je po ministrovih besedah ključen za izpeljavo nujne reforme, v okviru katere naj bi poenostavili prostorsko umeščanje in okoljske presoje, da bomo lahko hitreje umeščali obnovljive vire v prostor in odprli dodatne možnosti za razvoj OVE (namestitev sončnih elektrarn ob avtocestah, možnost dvojne rabe kmetijskih zemljišč in podobno). Mag. Kumer je ob tem poudaril, da si ne moremo več privoščiti zamud pri povečevanju deleža OVE, saj mora Slovenija že tretje leto plačati kazen zaradi nedoseganja zapisanih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije in dodal, da so kljub skeptičnosti nekaterih, obnovljivi viri zagotovo del rešitve na poti v nizkoogljično družbo.
V Sloveniji imamo dovolj znanja glede uvajanja novih tehnologij, iz različnih domačih in evropskih virov pa je za vpeljavo in spodbude obnovljivim virom na voljo tudi precej sredstev, med drugim dodatnih 43 milijonov evrov iz kohezijskih sredstev, 235 milijonov iz sklada za okrevanje in odpornost, 81 milijonov iz programa RePower, 197 milijonov iz Eko sklada in podobno. Minister je med prednostnimi nalogami izpostavil še pripravo ustrezne podnebne politike, potrditev noveliranega nacionalno energetskega podnebnega načrta in sprejem odločitve glede nadaljnje uporabe jedrske energije, pri čemer je pred izvedbo referenduma treba dobiti tudi jasen odgovor na vprašanje, katere so sploh druge možne alternative.
Velika in energetsko intenzivna podjetja še čakajo na rešitve
V nadaljevanju je oceno sprejetih ukrepov povezanih z obvladovanjem energetske krize podala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je uvodoma poudarila dobro sodelovanje s pristojnimi ministrstvi in tvoren dialog, ki je prinesel tudi spodbudne rezultate. Ob tem je opozorila, da velika in energetsko intenzivna podjetja, ki jih je v Slovenji 370 in predstavljajo pomemben segment gospodarstva, še vedno čakajo na ustreznejšo rešitev, saj doslej sprejeti ukrepi zanje ne prinašajo želenih rezultatov. V GZS si ob tem želijo nadgraditev evropskih ukrepov in zagotovitev konkurenčnih pogojev podjetjem, ki imajo obetavne razvojne možnosti, a jim visoke cene energentov predstavljajo resno oviro. Mag. Bojan Kumer je v zvezi s tem pojasnil, da evropska pravila dodatne pomoči velikim podjetjem za zdaj ne dovoljujejo in jo nobena država še ni sprejela ter dodal, da delo ministrstva na tem področju še zdaleč ni končano in še naprej iščejo najboljše rešitve, ki pa morajo biti v okvirih veljavne evropske zakonodaje. Ob tem je še poudaril, da so trenutne razmere na energetskem trgu bistveno bolj ugodne od prvotnih pričakovanj ter so cene celo nižje od reguliranih, zato ministrstvo poziva podjetja, da se ustrezno odzovejo in si čimprej zagotovijo potrebno energijo za leto 2024 in 2025, da se potem konec leta ne bi znašli v podobnem položaju kot decembra lani. GZS na to temo še ta teden pripravlja tudi strokovno posvetovanje za vse zainteresirane o aktualnih gibanjih in cenah na evropskem energetskem trgu.
Osrednji letošnji projekt distribucije je priprava na nov tarifni sistem
Predsednik uprave Elektra Primorska Uroš Blažica je v nadaljevanju predstavil izzive, ki čakajo distribucijska podjetja ob uveljavitvi novega tarifnega sistema, ki stopi v veljavo 1. januarja prihodnje leto. Kot je poudaril, gre za enega najpomembnejših letošnjih projektov distribucije, saj gre za precejšnje spremembe in bo za njihovo uveljavitev treba vložiti kar nekaj energije. Nov obračunski sistem bo namreč temeljil na obdelavi 15-minutnih meritev, uvajata se dve sezoni, pet časovnih blokov in vzpostavitev sistema dogovorjene moči z obračunom presežne moči, kar pomeni tako za distribucijska podjetja kot odjemalce veliko novost in prinaša obdelavo velikega števila podatkov. Na to se v distribucijskih podjetjih pripravljajo v okviru posebne projektne naloge, katere ključni poudarki se nanašajo na zagotavljanje kakovostnih podatkov, podatkovno politiko ter komunikacijo oziroma ustrezno obveščanje javnosti.
Časa za napake ni več
Tomaž Kožar iz družbe Sodo je v nadaljevanju predstavil Razvojni načrt distribucijskega sistema do leta 2032. Kot je dejal, so ga izdelali v sodelovanju z vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji in vključuje izzive, ki jih prinaša razogljičenje, decentralizacija proizvodnje in množična uvedba elektrifikacije oziroma rabe elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. Je vsebinsko usklajen s cilji NEPN, saj mora distribucijski sistem na poti v podnebno nevtralnost ohraniti varnost in zanesljivost oskrbe z energijo. Razvojni načrt predvidena vlaganja v višini 3,5 milijarde evrov do leta 2032. A kot je poudaril, je to le ocena. Dejanske zmožnosti in realizacija razvojnega načrta namreč niso odvisna samo od zagotovljenih finančnih virov, temveč tudi od fizične realizacije vlaganj.
Mag. Jan Kostevc in agencije ACER je povedal, da potrebujemo regulatorja, ki bdi nad monopolom in določa, katera je dopustna cena, ki jo lahko zaračunava uporabnikom storitve. Pri tem tehta med stroški in koristmi investicij operaterjev, pri čemer je treba najti ravno pravo ravnovesje. Agencija je prišla do dveh točk, kjer bi lahko pomagali. Eno so ključni kazalniki uspešnosti v smislu učinkovitosti glavnih namenov, ki jih ima izvajanje operaterja: učinkovitost prenosa energije, zagotavljanja varnosti obratovanja in učinkovitost razvoja omrežja. Cilj je, da se vse tri implementira v popolnoma vseh državah po Evropi, da se vidi, kje je nekdo bolj uspešen. Na koncu je potrebno neko sodelovanje. Ne samo med operaterji, ampak tudi politike. To je tisti manjkajoči košček mozaika, da se gre na novo pot regulatornih okvirjev.
Mag. David Batič iz Agencije za energijo je spregovoril o tem, kako do večje učinkovitosti naložb v omrežja. Kot pravi, je problematika večplastna in zahteva holistični pristop. Cilj je celoviteje in intenzivneje spodbujati učinkovito rabo infrastrukture, ki je pravzaprav merljiv učinek inoviranja in naložb v nove tehnologije. Pričakujejo, da bo reguliranje s ciljem povečanja učinkovitosti rabe infrastrukture sprožilo široko rabo učinkovitih in pogosto inovativnih rešitev, in s tem prineslo korist potrošnikom in drugim uporabnikom omrežja.
Treba je vzpostaviti spodbudno okolje
V nadaljevanju je sledila okrogla miza na temo regulativnih izzivov omrežij in zelene energetike v času krize. Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je poudarila, da se že nekaj let ukvarjajo s tem, kako ustvariti spodbudno okolje, da bi regulirana podjetja usmerili k stroškovno poslovanju, stroškovno učinkoviti rabi omrežij in posledično tudi k stroškovno učinkovitemu načrtovanju omrežij. To je vse ključno, če želimo narediti s karseda nizkimi stroški največ koristi za vse, da bomo čim hitreje in s čim manjšimi stroški prišli do zelene transformacije. Vendar to ni dolžnost samo za agencijo, ampak obstajajo tudi dolžnosti za operaterje, saj delujejo v javnem interesu in zagotavljajo državljanom javno dobrino oziroma storitve, brez katerih ne moremo živeti. Vendar tu manjka še en člen, in to je politika, kot lastnik teh podjetij. Če kdaj, imamo prav v trenutni krizi čas, da naredimo premik naprej. Zelena transformacija je izhod iz energetske krize, zato se v agenciji še toliko bolj posvečajo vprašanju, kako čim bolj učinkovito usmeriti razvoj naprej.
Mag. Boris Kupec iz GZI DEE je povedal, da so bila tudi distribucijska podjetja udeležena pri pripravi interventnih ukrepov za spopadanje z energetsko krizo in sodelujejo tudi pri pripravi NEPN. Velik izziv zanje je nov tarifni sistem leta 2024, že leta so aktivni na področju digitalizacije. Danes so veliki izzivi distribucije investicije v posodobitev elektroenergetskega omrežja in stabilnost delovanja sistema, priključevanje razpršenih proizvodnih virov, digitalizacija, avtomatizacija naprednega merjenja, hranilniki in elektromobilnost. Kot je še dejal, se distribucijska podjetja zavedajo svojega pomena v času krize in velik pomen bodo imela tudi v bližnji prihodnosti.
Pogled na dogajanje na trgu plina je predstavil Matjaž Sušnik iz družbe Plinovodi. Cene plina skozi dve in pol letno obdobje kažejo, da trg deluje. Lani je sicer deloval mogoče preveč impulzivno, cene so bile nevzdržne, kar se je preneslo tudi na cene električne energije. Vse to še vedno povzroča težave, kaže pa na bolje. Na to je ključno vplivala percepcija in zanesljivost oskrbe, ki je bila ogrožena. Analize so kazale, če ruskega plina v celoti ne bi bilo, bi bile v tej zimi težave. Težave pa bi bile tudi preko poletja napolniti skladišča.
V okviru razprave o samooskrbi je Andrej Špec iz SODO predstavil skupnostno samooskrbo, njene prednosti in spregovoril o ciljnem usmerjanju priključevanja ter ovirah, zaradi katerih se skupnostna oskrba ne razvija v zadostni meri. Trenutno kot največjo oviro vidi vključevanje obnovljivih virov, e-mobilnost in toplotne črpalke. Vse to pa po drugi strani predstavlja tudi priložnosti. Interes za priključitev individualne samooskrbe je izjemno velik, delež zavrnjenih vlog narašča in se giba okoli 20 odstotkov, na nekaterih območjih je zavrnjena že vsaka tretja vloga, pri čemer gre za fizikalne omejitve omrežja. Zato v SODO zagovarjajo princip, naj se tam, kjer omrežje tega ne omogoča, gradijo skupnostne elektrarne. S tem tudi vsak uporabnik lahko prispeva k razogljičenju in zelenemu prehodu. Problem pa je, ker skupnostna samooskrba trenutno ni konkurenčna individualni samooskrbi.
Novo obračunavanje uporabe omrežja za samooskrbo je predstavil mag. David Batič iz Agencije za energijo, ki je naprej pojasnil glavne značilnosti novega tarifnega modela. Ta prinaša podporo aktivnemu odjemu, ni več razlikovanja glede na vrsto rabe po skupinah, ni razlike med tehničnimi lastnostmi odjema, vračata se visoka in nizka sezona, uvajajo bolj podrobno časovno diferenciacijo in postavke za moč se razlikujejo med posameznimi časovnimi bloki. Cenovni signali se razlikujejo glede na tarifno postavko na moč in ne na energijo. Po njegovem mnenju omrežninske tarife ne smejo biti mehanizem za spodbujanje samooskrbe čez meje koristi, ki jo le-ta zagotavlja v elektroenergetskemu sistemu. Dodaten stimulus za ustrezne naložbe v samooskrbo mora zagotoviti naprednejši sistem subvencij, ki mora v ustreznem obsegu kompenzirati prenehanje sheme letnega netiranja energije.
Aktualne razmere na trgih energentov in vplivih regulative na trg v letu 2023 je predstavil Jan Bohinec iz družbe GEN-I. Spregovoril je o dogajanju na trgu energentov v zadnjem letu ter o pogledu v prihodnost in možnih scenarijih. Kot je poudaril, evropski trg energentov še nikoli ni bil tako močno vpet v globalni trg. V prihodnjih mesecih bodo na trg najbolj vplivale morebitne ekstremne temperature do konca zime, uvoz LNG na Kitajsko in zaostrovanje geopolitične situacije. Dolgoročno ob trajnostnem prehodu in ob uvajanju novih tehnologij možno pričakovati veleprodajno ceno na nivoju 75 – 150 evrov/MWh. Trenutno je hidrologija ugodna, stanje plinohramov pa nadpovprečno, zato so trenutno cene energije ugodne.
Ob koncu je Luka Jazbec iz GEN-I predstavil reformo trga električne energije v EU in Sloveniji, katero je Evropska komisija pretekli teden dala v javno obravnavo, ter podal pregled že sprejetih kriznih ukrepov na ravni EU. Kot je poudaril, sta osnovni princip in usmeritev za razmišljanje o reformah trgov, ali so spremembe in predlogi za reforme trgov združljiva z dolgoročnimi cilji razogljičenja oziroma katere spremembe bi pospešile zeleno transformacijo in katere ne.