Svetovno gospodarstvo se srečuje z velikimi spremembami, v prizadevanjih za zmanjšanje emisij in dosego ciljev Pariškega sporazuma pa bo v prihodnje pomembno vlogo odigrala električna energija.
To bi lahko bila rdeča nit današnjega prvega dne mednarodne konference Evropskega združenja elektroenergetske industrije Eurelectric, ki se je danes začela v Ljubljani. Omenjena organizacija združuje in povezuje približno 3500 evropskih podjetij in ustanov iz energetske panoge, pokriva pa vsa ključna področja, ki zadevajo energetski sektor, od proizvodnje, distribucijskega omrežja, energetskega trga in odjemalcev ter tudi vprašanja povezana z varovanjem okolja in spodbujanjem trajnostnega razvoja. Glede na to, da je energetika pred velikimi spremembami, ne preseneča, da bodo omenjena področja tudi nosilne teme številnih razprav, ki potekajo v več vzporednih sekcijah.
Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil predsednik združenja in prvi mož Enela
Francesco Starace, je spodbujanje trajnostnega razvoja med prednostnimi nalogami EU, pri čemer se tudi v Eurelectricu zavedajo, da vse evropske države nimajo enakih izhodišč in možnosti. Evropski paket ukrepov imenovan Čista energija za vse Evropejce, ki naj bi tlakoval razvojno pot EU do leta 2030 oziroma 2050 nagovarja tudi energetsko industrijo, je dejal Starace, pri čemer je ključno vprašanje, kako se lotiti sprememb energetske industrije ne da bi ogrozili zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo.
S ciljem občutnega zmanjšanja emisij naj bi električno energijo v prihodnje uporabljali tudi na področjih, kjer je doslej nismo, ključno vlogo pa naj bi odigrala še posebej pri prestrukturiranju prometa, in sicer ne samo osebnega, temveč tudi javnega in tovornega. Ob tem je opozoril tudi na rast svetovnega prebivalstva in dejstvo, da tretjina človeštva še vedno nima zagotovljenega dostopa do energije in s tem povezanega življenjskega standarda ter spremembe demografskih tokov, pri čemer se vse več ljudi seli v večja mesta, kar za podjetja, ki skrbijo za osnovne dobrine, pomeni dodaten izziv. Med ključnimi razvojnimi izzivi v združenju sicer vidijo zagotovitev trajnostnega razvoja, povečanje deleža obnovljivih virov ob zagotovitvi učinkovitejše rabe energije sonca, vetra in vode, zagotovitev potrebne prožnosti, razvoj ustreznih hranilnikov energije in vpeljavo električne energije v promet, pa tudi druge gospodarske panoge.
Da se s podobnimi dilemami srečuje tudi Slovenija, je v pozdravnih besedah poudaril minister za infrastrukturo
dr. Peter Gašperšič, ki je dejal, da je pot k nizkoogljični družbi že dolgo zapisana v naših razvojnih dokumentih. Ta cilj naj bi dosegli s povečevanjem deleža obnovljivih virov energije, povečevanjem učinkovitosti porabe energijo, izgradnjo pametnega omrežja in razogljičenjem prometa.
Neke rešitve za dosego zastavljenih ciljev že imamo, druge še razvijamo, je dejal dr. Gašperšič, in dodal, da je predvsem naloga politike, da gospodarstvu zagotovi stabilno okolje, naloga industrije pa, da za vse omenjene izzive poišče ustrezne rešitve. Nekaj zanimivih, je v nadaljevanju razprave, katere moto je bil, da novi časi terjajo tudi drugačna razmišljanja, predstavil Dean Roosegaarde iz istoimenega studia. Kot je dejal, so se na Nizozemskem lotili reševanja nekaterih problemov predvsem z uporabo domišljije in vključitvijo nekaterih oblikovalskih rešitev in s tem tehnologijo približali ljudem. Ob tem je prikazal kolesarsko cesto, ki jo razsvetljujejo s pomočjo sončne energije, svetlobno povezavo vetrnih elektrarn, ki v prostoru delujejo kot umetniška instalacija in domiselno osvetlitev mostu in ceste, ki povezuje dele kopnega.
Dopoldanska razprava se je končala z ugotovitvijo, da se tehnologije, ki prinašajo rešitve za omenjena odprta vprašanja, razvijajo zelo hitro, hkrati pa se odpirajo tudi priložnosti za nove poslovne modele in storitve.
Razogljičenja brez elektrifikacije ekonomije ne bo
V okviru konference so bili predstavljeni tudi rezultati najnovejše študije na temo poti za doseganje zastavljenih podnebnih ciljev, pri čemer je ključna ugotovitev, da zavez iz Pariškega sporazuma ne bo mogoče doseči brez bistvenega povečanja uporabe električne energije v prometu in industriji, pa tudi na področju ogrevanja in hlajenja stavb. Kot je bilo slišati na predstavitvi rezultatov omenjene študije, so ti pokazali tesno povezanost med razogljičenjem in elektrifikacijo evropske ekonomije, pri čemer bi morali za dosego cilja zmanjšanja emisij za 95 odstotkov do leta 2050, delež električne energije v končni rabi energije povečati vsaj na 60 odstotkov. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali ob hkratnem povečanju energetske učinkovitosti (na ravni EU bi se morala poraba energije zmanjševati za najmanj 1,3 odstotka na leto), hkrati zagotoviti rast porabe električne energije, in sicer za 1,5 odstotka na leto.
Kot je bilo poudarjeno, bo treba bolj elektrificirati vse panoge, pri čemer naj bi se delež uporabe električne energije do leta 2050 v primeru razogljičenja družbe v transportu in pri oskrbi stavb povečal na 63 odstotkov, v industrijskih procesih pa dosegel najmanj 50-odstotni delež. Čeprav se zdijo te številke težko dosegljive in je dejstvo, da se evropske države soočajo z različnimi možnostmi in izhodišči, je bilo izpostavljeno, da vendarle niso neuresničljive, saj v posameznih državah pospešeno razvijajo rešitve in izdelke, ki naj bi olajšali pot v nizkoogljično družbo. Tako nekatere vodilne avtomobilske družbe poleg osebnih električnih avtomobilov razvijajo tudi tovorna vozila, električne avtobuse in trajekte (Volvo, Mercedes, Tesla, DAF), narašča uporaba toplotnih črpalk, ki zamenjujejo ogrevanje na plin, na Švedskem pa proučujejo tudi, kako bi povečali delež uporabe električne energije v energetsko potratni jeklarski in cementni industriji. Poleg tega omenjene ugotovitve odpirajo tudi številne nove poslovne priložnosti za energetsko in tudi drugo industrijo, in to na vseh ključnih področjih. Trenutno namreč delež električne energije v EU v transportu znaša zgolj odstotek, pa še to večinoma predvsem na račun elektrificiranega železniškega prometa, na področju energetske oskrbe stavb 50 odstotkov v javnih in industrijskih stavbah in 26 odstotkov v stanovanjskih ter v različnih industrijskih panogah do največ 35 odstotkov. Skupno na vseh gospodarskih področjih pa znaša delež uporabe električne energije na ravni EU približno dobro petino, tako da je možnosti za izboljšanje še precej.
Letna konferenca Eurelectrica drugače poteka vsako leto v drugi članici združenja, letos pa jo gosti Energetska zbornica Slovenije s svojimi članicami. Slovenija je aktivna članica združenja že od osamosvojitve naprej, naši predstavniki pa sodelujejo tudi v njegovih delovnih skupin ter v odboru direktorjev, ki Eurelectric vodi in sprejema ključne odločitve in usmeritve.