Več kot 300 udeležencev mednarodne konference FLEXCON 2017, ki jo ob pomoči European Utility Week organizira FAN (The Flexiblepower Alliance Network) v teh dneh v Amsterdamu razpravlja o izzivih prožnosti sodobnega elektroenergetskega sistema. Med osrednjimi temami konference so razvoj odprtokodnih prožnostnih (Energy Flexibility) protokolov, standardizacija prožnosti na ravni EU ter zasnova regulatornih in tržnih sistemov, pravil in dogovorov, ki spodbujajo trženje prožnosti v energetiki.
Ker so na konferenci na enem mestu zbrani ključni akterji spodbujanja trga prožnosti, lahko prisluhnemo tudi najnovejšim aktivnostim in projektom na tem področju ter stališčem, včasih pa tudi le ugibanjem glavnih igralcev o prihodnjem sobivanju velikih in razpršenih malih proizvodnih virov ter nekaterih pomembnih novih vlogah, ki se bodo razvile na energetskem trgu.
»Zanesljivost obratovanja prenosnega omrežja, podatkovna analitika omrežja, distribucijsko omrežje in aktivni odjem, sistemski hranilniki energije, kibernetska varnost in interoperabilnost,« je na vprašanje o glavnih izzivih elektroenergetike prihodnosti odgovoril eden od predavateljev prvega konferenčnega dne,
Trevor Hardy iz ameriškega raziskovalnega laboratorija PNNL (Pacific Northwest National Lab), ki sodi pod ameriško Ministrstvo za energijo.
Transaktiven energetski sistem omogoča obojesmerno in decetralizirano komunikacijo
Hardyjev prispevek je bil eden odmevnejših, osredotočil se je na prikaz rezultatov simulacije delovanja transaktivnega energetskega sistema TESP (Transactive Energy Simulation Platform), ki so jo izdelali v PNNL in jo kot odprtokodno okolje za testiranje ponudili zainteresiranim. Transaktivno energijo je opredelil kot nabor ekonomskih in nadzornih mehanizmov, ki omogočajo dinamično balansiranje proizvodnje in odjema energije v celotni elektroenergetski infrastrukturni krajini, pri tem pa kot ključni funkcionalni parameter uporabljajo vrednost za vse akterje v sistemu.
Ta vrednost je lahko moč, energija, finančna vrednost, zanesljivost, varnost, udobje in drugo. Za razliko od enostavnejših interakcij, kot so neposredno, centralno vodeno vklapljanje/izklapljanje porabnikov ali cenovno spodbujanje in odzivanje, gre pri transaktivnih interakcijah za dvosmerno komunikacijo, ki temelji na decentraliziranih, lokalnih odločitvah o lokalnih porabnikih.
Prožnost prinaša vrednost za več akterjev hkrati
Če dobavitelj danes predvsem agregira prožnost odjemalcev-proizvajalcev (prosumerjev) in jo prodaja na trgu na debelo, bo njegovo delovanje jutri razširjeno. Operater distribucijskega omrežja bo lahko prožnost uporabil za aktivno upravljanje omrežja, na primer na področju reševanja težav z zamašitvami poti v omrežju. Ponudba prožnosti iz posameznega vira bo lahko hkrati uporabljena v različne namene, na primer za optimizacijo rabe pri odjemalcih, za učinkovitejše vključevanje razpršenih OVE v omrežje ali za že omenjeno aktivno upravljanje distribucijskega omrežja.
Ključno vprašanje je vrednost prožnosti za različne namene. Ko bomo znali odgovoriti na to, bodo odpadle številne dileme, povezane z razvojem ponudbe prožnosti med različnimi viri prožnosti, od velikih do malih proizvodnih objektov, prenosnega in distribucijskega omrežja do aktivnega odjema in drugih virov.
Študija primera: v aktivni odjem povezanih več kot 100 tisoč francoskih odjemalcev
V Evropi, pa tudi v Sloveniji, potekajo pilotni projekti spodbujanja aktivnega odjema, v katere je praviloma vključenih od nekaj sto do nekaj tisoč odjemalcev. Francoske izkušnje so bogatejše: v projekt podjetja Voltalis, ki so ga razvijali kar devet let, se je v šestih letih vključilo že okoli sto tisoč francoskih odjemalcev električne energije oziroma več kot 400 občin. »Povezujemo že skoraj milijon povezanih naprav, ki predstavljajo okoli 300 MWp. Vsak dan zberemo in obdelamo okoli milijardo podatkov,« je na FLEXCON 2017 poudaril
Pierre Bivas, ustanovitelj podjetja, in dodal, da tako agregirano prožnost že šest let prodajajo na trgu.
Kako jim je uspelo pridobiti in obdržati odjemalce? Kot poudarja Bivas, je sodelovanje v shemi za odjemalce seveda brezplačno, sodelujoče opremijo s prijaznim uporabniškim vmesnikom, ki jim omogoča nenehno pregledno spremljati dogajanje in sprejemati odločitve, seveda pa lahko iz sheme tudi kadar koli izstopijo.
»Odjemalci lahko s prožnim odjemom znižajo stroške do 15 odstotkov in obdržijo enako raven udobja, kot so je vajeni. To je bistveno, udobje se ne sme se poslabšati in pri tem so pomembne naše dolgoletne izkušnje z visoko stopnjo zadovoljstva odjemalcev,« je razložil Bivas in dodal, da v zadnjem času postajajo vse pomembnejši tudi okoljsko-podnebni dejavniki in dejavniki solidarnosti: odjemalci želijo po svojih močeh prispevati k stabilnosti omrežja, hkrati pa zmanjšati tveganje izpadov električne energije.
Odjemalci so zaradi kratkoročnosti razmišljanja ovira pri uresničevanju energetske preobrazbe
Da stališča in vedenje odjemalcev niso vedno ali takoj naklonjena novostim pri oskrbi z energijo, je v svojem prispevku poudarila Bianca Anastacia, strokovnjakinja za vedenje porabnikov in trženje pri banki ABN Amro. Ta banka si je za svoje poslanstvo zadala spodbuditi trajnostne porabniške vzorce pri svojih komitentih, vendar je pri uresničevanju zadanih ciljev naletela na določene ovire.
»Glavni oviri sta pomanjkanje znanja in posledično nerazumevanje konkretnih priložnosti, povezanih z učinkovito rabo energije, ter razmerje med vloženim denarjem in zaslužkom (ROI), ki je na kratek rok praviloma vedno negativno, pozitivno postane šele čez več let. Ljudje smo po naravi naklonjeni h kratkoročno usmerjenemu razmišljanju in vedenju. Nismo vajeni oziroma spodobni razmišljati o tem, kaj se bo dogajalo kasneje ali celo izven našega življenjskega obdobja,« je izzive ozaveščanja porabnikov povzela Anastacia in pojasnila, kako v banki oblikujejo ponudbe, s katerimi skušajo premagati te ovire. Ugotovitve in predlogi bančnice so bili zanimivi tudi za energetske akterje, ki se pri svojem delu soočajo s podobnimi izzivi družbene sprejemljivosti projektov ali ponudbe.