Kot je v svoji predstavitvi poudaril Kramar, bo postala prožnost zaradi nemške odločitve za postopno opustitev proizvodnje elektrike v velikih, tradicionalnih elektrarnah na fosilna goriva, do leta 2030 vse pomembnejša za zagotavljanje stabilnosti, aktivni odjem pa bo eden ključnih kapitalov za učinkovito upravljanje omrežja. »Na voljo imamo približno petnajst let, da prožnost pripeljemo na trg, sicer ne bomo uspeli uresničiti ciljev energetskega prehoda,« je poudaril Kramar in velikost evropskega trga za sekundarno regulacijo frekvence ocenil na skoraj 9.200 MW.
Z njim se je strinjal naslednji razpravljelec, Hannes Munzel iz družbe TenneT, ki je predstavil projekt Migrate, v katerem kot vodja enega od delovnih sklopov sodeluje tudi družba ELES, od slovenskih partnertjev pa še EIMV in Univerza v Ljubljani. Munzel je zaključil, da je temeljni namen tovrstnih RD&I projektov zagotavljanje stabilnega in robustnega elektroenergetskega sistema, kot ga poznamo danes, tudi v prihodnje.
Operaterji omrežja so ključni za uresničevanje Pariškega sporazuma
Sledila je panelna razprava o razvoju platform v elektroenergetiki, ki pridobivajo na pomenu za operaterje prenosnih in distribucijskih omrežij ter druge deležnike. Kljub velikemu napredku na tem področju v zadnjih štirih letih, se po besedah Marka van Stiphouta iz Generalnega direktorata za energijo Evropske komisije v zvezi s platformami pojavljajo številni tržni in regulatorni izzivi, povezani z upravljanjem s podatki.
V naslednjem panelu z naslovom Time to market so predstavniki industrije, odločevalcev, strokovnih združenj in raziskovalcev razpravljali o ovirah za hitrejši razvoj elektroenergetskega omrežja in kako jih premagati. Strinjali so se, da energetski prehod ne prinaša le korenitih sprememb portfelja virov energije v smeri nizkoogljičnosti, temveč tudi tehnološko revolucijo s številnimi elektrificiranimi in digitaliziranimi tehnologijami in storitvami, ki lahko prispevajo k razogljičenju družbe na stroškovno najbolj učinkovit način. Operaterji omrežij so eni ključnih akterjev za uresničevanje Pariškega sporazuma, to pa seveda terja znatne naložbe v inovacije elektroenergetskega omrežja.
Šest priporočil sistemskih operaterjev za Evropsko komisijo
Tudi letošnja, zapovrstjo že osma, konferenca InnoGrid je z vsebino in usmeritvami razprav izkazala visoko raven sodelovanja operaterjev prenosnih in distribucijskih omrežij v okviru evropskih združenj ENTSO-E in E.DSO na poslovnem, organizacijskem, raziskovalno-razvojnem in inovacijskem področju. Ob koncu konference sta Laurent Schmitt, generalni sektetar ENTSO-E, in Roberto Zangrandi, generalni sekretar E.DSO, predstavila šest priporočil, ki sta jih združenji pripravili za Evropsko komisijo pred skorajšnjim kopenhagenskim Energetskim infrastrukturnim forumom, in sicer:
1. Prepoznati vlogo elektroenergetskih omrežij za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma.
2. Dodatno okrepiti sodelovanje med prenosnimi in distribucijskimi operaterji z zagotavljanjem aktivnega sistema upravljanja.
3. Z ustrezno RD&I podporo olajšati razvoj in uporabo naprednih omrežnih tehnologij, skladno s cilji globalne pobude Mission Innovation 2021.
4. Pospešiti RD&I ukrepe na področju spajanja sektorjev in digitalizacije.
5. Poskrbeti za inovativno regulacijo.
6. Povezovati evropske projekte skupnega interesa (PCI) in projekte Obzorje 2020.
»Nov energetski sistem bo inovativno in preko meja sektorjev, geografskih območij, skupnosti in odjemalcev-proizvajalcev povezoval fizično infrastrukturo. Omogočal bo uskladitev fizičnih omejitev s tržnimi transakcijami v dejanskem času,« je sklenil Schmitt in dodal, da so operaterji omrežij ključni za uspešnost prehoda v povezani energetski sistem sistemov, ki bo zagotavljal, da bodo luči prižgane po najnižji možni ceni za odjemalca in ob hkratnem blaženju podnebnih sprememb.
Na omenjena priporočila sta se ob zaključku konference že odzvali Catherina Sikow-Magny iz Generalnega direktorata za energijo Evropske komisije in Paola Bresesti iz Evropske investicijske banke. Sikow-Magnyjeva je med drugim poudarila, da so regulatorna orodja za uresničevanje potrebnih investicij pripravljena, vključno z institutom projektov skupnega interesa. »Zagotoviti moramo nadaljnje sodelovanje in biti odprti za inovativne rešitve pri uresničevanju regulatornih zahtev,« je zaključila Sikow-Magnyjeva.