Energetika

S konference NENE 17

Komunikacije in inovacije za jedrsko prihodnost
S konference NENE 17
Kot na mednarodni konferenci Nuclear Energy for New Europe 2017 danes že tretji dan ugotavljajo jedrski znanstveniki in strokovnjaki iz raziskovalnih, izobraževalnih, industrijskih in regulatornih organizacij, je komuniciranje z javnostjo eden osrednjih izzivov za prihodnost jedrske energetike. Razprave o tem, kako se lahko v komunikacijske in ozaveščevalne aktivnosti o jedrski energiji vključijo raziskovalci in znanstveniki, se odpirajo ob številnih konferenčnih priložnostih.

Po tri minute za predstavitve mladih jedrskih raziskovalcev 

Novost letošnje konference je komunikacijski izziv mladim jedrskim strokovnjakom, s katerim se je včeraj soočilo 12 predstavnikov mlade generacije jedrskih raziskovalcev, od tega kar štirje iz Slovenije. »Z vso resnostjo se zavedamo pomena komuniciranja jedrskih raziskovalnih dosežkov in približevanja jedrske znanosti javnosti. Zato smo na letošnji konferenci spodbudili mlade jedrske strokovnjake, da nam svoje kompleksne znanstveno-raziskovalne teme predstavijo kar se da privlačno in razumljivo, za to pa imajo na voljo le tri minute časa,« je izziv tako imenovanega »slam sessiona« mladih avtorjev pojasnil predsednik programskega odbora letošnje konference Leon Cizelj, sicer vodja Odseka za reaktorsko tehniko Instituta »Jožef Stefan«. Mladi so tekmovali za nagrado občinstva, ki bo na konferenci podeljena danes. 

Dvorana je bila v času predstavitev mladih strokovnjakov nabito polna, kar je pokazatelj, da je bil tudi med starejšimi udeleženci konference interes za tak dogodek. Kot so poudarili nekateri udeleženci, jih niso zanimale samo vsebine predstavitev, temveč predvsem komunikacijski pristop mladih. Nekateri so namreč zahtevne, strogo znanstvene jedrske raziskovalne teme predstavili s še posebej jasnimi grafičnimi podlagami, svojo temo umestili v širši kontekst izzivov jedrske znanosti ter samozavestno napovedali prihodnje izzive in usmeritve na svojem raziskovalnem področju. 

Raziskave malih reaktorjev so odraz vitalnosti jedrske energetike 

V tematskem sklopu o obstoječih in prihodnjih jedrskih reaktorjih je Jose Rubens Maiorino z brazilske univerze predstavil ugotovitve najnovejših raziskav torijevih reaktorjev in perspektive razvoja na tem področju, saj je torij že od začetka razvoja jedrske energetike prepoznan kot potencialno zanimivo gorivo. Njegove zaloge so večje od uranovih, povzroča manj radioaktvinih odpadkov in velja za varnejše gorivo kot uran. Seveda pa so torijevi reaktorji danes še v razvojni fazi. Za učinkovito soočenje s tehniškimi in komercialnimi vidiki uporabe torija v reaktorjih bi morali zagnati celovit raziskovalno-razvojni program, zato na kratek rok še ni pričakovati pomembne vloge torija pri zadovoljevanju naraščajočih potreb po električni energiji in zmanjšanju izpustov CO2.

Andras Cserhati iz madžarskega društva jedrskih strokovnjakov pa je v svojem prispevku predstavil priložnosti in izzive razvoja malih modularnih jedrskih reaktorjev. Kot je poudaril, mali reaktorji sicer ustrezno odgovarjajo na ključne dileme, s katerimi se soočajo klasične, velike jedrske elektrarne: visoki finančni vložki in tveganja, dolgotrajne gradnje in podobno. Pa vendar po njegovem mnenju ni pričakovati, tudi na dolgi rok ne, da bi mali reaktorji nadomestili velike jedrske elektrarne. »Če primerjamo male in velike jedrske reaktorje, imajo zelo različne cilje, zmogljivosti, tržne priložnosti in izzive. Na kratek rok pričakujem, da se bodo raziskave malih reaktorjev nadaljevale. Če bodo uspešne, pa na dolgi rok pričakujem miroljubno sobivanje velikih in malih jedrskih reaktorjev na trgu,« je pojasnil Cserhati in dodal, da lahko mali modularni reaktorji odlično pokrijejo dodaten tržni segment jedrske energetike. 
Nekateri modeli reaktorjev, ki so v razvoju, namreč pokrivajo široko gospodinjsko in industrijsko rabo, tudi izven področja proizvodnje električne energije, na primer za daljinsko ogrevanje, razsoljevanje, proizvodnjo vodika ter procese v papirni in kemijski industriji.« Kot je zaključil Cserhati, je živahno dogajanje na področju raziskav malih jedrskih reaktorjev dokaz vitalnosti 'drevesa jedrske energetike', na katerem se ob »sušenju nekaterih vej« (t. j. opuščanje jedrske energije ali zmanjševanje njenega deleža v nekaterih evropskih državah) na drugi strani pojavljajo vitalni novi poganjki.

Francoski EDF: Prizadevanja za sobivanje nizkoogljčnih virov energije – jedrske in OVE

Odmeven je bil prispevek Michela Maschija, vodje divizije za raziskave in razvoj pri francoskem gigantu EDF, ki je predstavil strategijo EDF na področju raziskav in razvoja. Navedel je ključne prioritete, ki se nanašajo na vzpostavitev konkurenčne nizkoogljične energijske mešanice za oskrbo Francije z energijo, razvoj novih energetskih storitev za odjemalce, ki omogočajo prožno upravljanje odjema, in ukrepe za prilagoditev elektroenergetskega sistema z izboljšanjem stanja omrežja. 
Podrobneje se je posvetil inovativnim ukrepom na področju izboljšanja učinkovitosti obratovanja obstoječih francoskih jedrskih elektrarn in podpori novogradnji reaktorjev EPR (EDF-jev evropski tlačnovodni reaktor generacije III+) v Flamanvillu v Franciji ter aktivnostim za podaljšanje obratovanja obstoječih jedrskih elektrarn do 60 let. 
V luči politične odločitve Francije po zmanjšanju deleža jedrske energije z današnjih skoraj 80 na 50  odstotkov do leta 2025 so pred to jedrsko državo pomembni izzivi pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo iz nizkoogljičnih virov. Zato so raziskave in razvoj na jedrskem področju zagotovo izjemnega pomena.

O skupnih raziskavah in regulatornih izzivih jedrske energetike

Drugi konferenčni dan se je zaključil z vabljenim predavanjem Saida Abousahla z Generalnega direktorata za raziskave, ki deluje v okviru Evropske komisije, in sicer na temo skupnih evropskih prizadevanj na področju jedrskih raziskav in usposabljanja, ter planarno razpravo na temo regulatornih in zakonodajnih izzivov jedrske energetike.
Danes udeleženci konference po jutranjem vabljenem predavanju Walterja Tromma z raziskovalnega inštituta Karslruhe v Nemčiji razpravljajo med drugim tudi v tematskih sklopih o reaktorski fiziki, jedrski termohidravliki in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Na večerni slovesnosti bodo podeljene nagrade za najboljši prispevek mladih avtorjev, najboljši poster in nagrada občinstva za najboljšo triminutno predstavitev mladih avtorjev.


Mojca Drevenšek
O avtorju