V Elesovem Tehnološkem središču v Beričevem je danes potekala mednarodna konferenca Smart Grid PCIs Summit, ki jo je Eles organiziral v sodelovanju z Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA). Na njej so predstavili rezultate prvega uspešno zaključenega projekta skupnega Evropskega interesa s področja pametnih omrežij SINCRO.GRID, ki ga je koordinirala družba ELES, in potek ter pomen nekaterih drugih aktualnih projektov skupnega Evropskega interesa s področja pametnih omrežij z območja srednje Evrope, in sicer Acon, Danube InGrid in Gabretta smart grid. Vodje posameznih projektov so delili tudi izkušnje in dobre prakse priprave prijav projektov za sofinanciranje iz Instrumenta za povezovanje Evrope.
Tako je uvodoma Simon Tot iz Elesa predstavil pomen projekta Sincro.grid, katerega prva faza je že bila uspešna zaključena, Kot je povedal, je pobuda za omenjeni projekt prišla ob zavedanju, da ob vse večjem številu decentraliziranih obnovljivih virov energije, tako na območju Slovenije kot Hrvaške, primanjkuje virov prožnosti, ki so potrebni za uravnavanje elektroenergetskega sistema. Tako so bile v okviru tega projekta v slovenski in hrvaški prenosni sistem vgrajene sodobne kompenzacijske naprave, napreden sistem za ugotavljanje meja obratovanja in sistem hranilnikov električne energije, vzpostavljen pa je bil tudi virtualni čezmejni center vodenja, pri čemer so pri projektu sodelovali operaterji prenosnega in distribucijskega sistema iz Slovenije in Hrvaške. Poglavitni cilj vgradnje teh naprav je bila odprava ugotovljenih težav z zagotavljanjem napetosti in frekvence, pa tudi izboljšanje zmogljivosti obstoječih prenosnih zmogljivosti ob funkcionalnem spremljanju dogajanj v sistemu. Kot rečeno, je Eles v okviru tega projekta, katerega vrednost je bila ocenjena na 88,6 milijona evrov (40,5 milijona je prispevala EU), v RTP Divača, Cirkovce in Beričevo, vgradil sodobne kompenzacijske naprave, v RTP Okroglo in Pekre pa so bili vgrajeni tudi baterijski hranilniki. Z omenjenimi ukrepi so se zmogljivosti slovenskega prenosnega sistema povečale za 15 do 20 odstotkov,zmanjšale izgube in izboljšali parametri obratovanja.
Simon Tot je v nadaljevanju predstavil še ključne elemente aktualnega projekta GreenSwitch, pri katerem poleg Slovenije in Hrvaške sodeluje tudi Avstrija, vključenih pa je devet partnerjev, iz Slovenije, poleg Elesa tudi nekatera distribucijska podjetja in GEN-I. Cilj omnenjenega projekta je optimizirati investicije ter povečati možnost priključevanja razprešenih virov in izboljašati nadzor nad dogajanji v omrežju ter odjemalcem omogočiti, da se aktivno vključijo v ohranjanje ravnovesja. Tudi v okviru tega projekta bo v elektroenergetski sistem vgrajenih cela vrsta sodobnih elektroenergetskih naprav, kot so baterijski sistemi in virtualne elektrarne ter naprave za avtomatizacijo upravljanja razdelilno transformatorskih postaj.
Tomas Sipos je poudaril, da je projekt ACON prvi PCI projekt na Slovaškem, njegov poglavitni cilj pa je povečanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti s Češko, katerih pomen se je še zlasti pokazal ob zadnjem tornadu, ko je popravilo enega ključnih daljnovodov trajalo več kot pol leta in bi bila oskrba odjemlacev brez pomoči iz soseščine močno ogrožena. Vrednost projekta je ocenjena na 182 milijonov evrov, pri čemer bo polovica evropskih sredstev, končali pa naj bi ga leta 2024. Tudi v tem primeru gre za uvedbo sodobnih elektro in komunikacijskih naprav in postavitev dodatnih razdelilno transformatorskih postaj v obeh državah, s čimer naj bi bilo olajšanjo upravljanje distribucije električne energije.
Zsuzsa Cseko je v nadaljevanju predstavila še en zanimiv mednarodni projekt, Danube Ingrid project, pri čemer gre za sodelovanje med Madžarsko in Slovaško, ki so ga startali leta 2019 z namenom razrešitve problema pojava velikega števila obnovljivih virov na mejnem območju in njihove vključitve v omrežje. Kot je dejala, so tudi v tem primeru potrebovali predvsem več informacij o realnem dogajanju v elektroenergetskem sistemu, zato so v omrežji obeh držav dodali vrsto naprav in okrepili optično komunikacijsko omrežje.
V projektu Gabretta pa sta vključeni Nemčija in Češka, pri čemer se bo ta začel šele prihodnje leto in bo trajal več let. Po besedah Musaia Fisnika gre tudi v tem primeru za odpravo izzivov, ki jih prinaša množično vkljčevanje obnovljivih virov energije, cilj pa je posodobitev distribucijskega omrežja z naprednimi sistemi in uvedba rešitev s področja pametnih omrežij.
Sodelovanje v PCI projektih prinaša dragocene izkušnje
Udeleženci so v nadaljevanju podrobnje predstavili ključne novosti, ki so jih oziroma jih vpeljujejo v okviru omenjenih PCI projektov, razpravljali pa so tudi o najboljših tehnoloških praksah in potencialnih sinergijah z drugimi programi, kot sta Obzorje 2020 in Obzorje Evropa. Strinjali so se, da sodelovanje v takšnih čezmejnih projektih prinaša dragocene izkušnje, saj so te, sploh na ravni operaterjev distribucijskega sistema, redke. Vključitev v seznam evropskih PCI projektov je v precejšnji meri spremenil tudi njihovo dosedanjo prakso izvajanja projektov, saj EU zahteva dosledno spoštovanje postavljenih rokov, redno poročanje o poteku projekta, vključevanje strokovnjakov tudi z drugih področij in širšo komunikacijo z javnostjo, kot so na primer spletne strani posameznih projektov. Poleg tega pridobljena evropska sredstva bistveno oljašajo zaprtje finančnih konstrukcij posmeznih projektov in v nekatrih primerih olajšajo tudi pot do pridobitve vseh potrebnih dovoljenj, saj si uradniki ne upajo tvegati izgube že odobrenih evropskih finančnih sredstev.