S krepitvijo navznoter aktivirali potencial navzven

Za družbo GEN-I je turbulentno leto: nestabilne razmere na veleprodajnih trgih, spremembe lastniške strukture družbe, združevanje z Elektro energijo, zagon projekta GEN-I Sonce in še kaj bi se našlo. Danes je GEN-I močnejši kot kadarkoli prej.

Poslovno leto 2016 je bilo za družbo GEN-I uspešno, čeprav za prvo polovico leta tega ne bi mogli trditi, je povedal dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe. V letu 2016 beležijo 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je nekaj manj kot leta 2015, vendar gre razlika predvsem na račun znižanja cen, pri čemer pa so volumni ostali enaki, čisti dobiček pa je 7,2 milijona evrov. Prva polovica lanskega leta torej ni bila tako uspešna, a so v drugi polovici leta svoj poslovni model prilagodili in načrte presegli.

Konec leta ste predstavili revolucionarni projekt GEN-I Sonce. V čem je bistvo projekta?

V GEN-I smo presodili, da je nastopil primeren trenutek, da začnemo z lansiranjem popolnoma nove storitve. Bistvo projekta GEN-I Sonce je v tem, da spodbudimo množično oskrbo z elektriko iz lastne sončne elektrarne. Ne govorimo o prehodu na OVE kar tako, pač pa o prehodu na samooskrbo s pomočjo sonca, da s tem na nek način tudi vsak od nas da svoj prispevek k energetski tranziciji, ki se bo dogajala v prihodih letih – iz fosilne dobe v – jaz jo imenujem solarno. Elektroenergetski sistem bo v prihajajočih letih soočen z velikimi spremembami, ena od njih bo tudi zamenjava proizvodnega miksa, kjer bo sonce pridobivalo na veljavi. Kot zanimivost naj povem, da velikanske sončne elektrarne danes gradijo na arabskem polotoku po cenah, ki so bistveno nižje od katerekoli tradicionalne energetske tehnologije.

A mi nismo usmerjeni v te velike projekte, pač pa v majhne ali mikro elektrarne, ki jo lahko vsak postavi na svoji strehi, skednju ali kjerkoli drugje. Zakaj mi? Ocenjujemo, da je trenutek pravi, hkrati pa vidimo, da je na trgu v resnici na nek način praznina, da ponudnikov, ki bi prodali tehnologijo in poskrbeli za celoten proces, praktično ni. Zato smo ocenili, da je to lahko za nas in naše odjemalce dobra tržna priložnost, da ponudimo nekaj več, ne samo dobavo energentov, pač pa jim pomagamo tudi pri uvedbi samooskrbe.

Poleg izgradnje na ključ so v našem paketu še druge storitve, ki so potrebne, da taka elektrarna izpolni svoj namen in to je – delovanje čim dlje pod čim boljšimi pogoji. To pomeni da ponudimo še zavarovanje in vzdrževanje elektrarne ter tudi financiranje. Na ta način paket zaokrožimo. Skratka, odjemalcem želimo omogočiti, da si lahko vsak od njih, ne glede na svoj status, privošči na svoji strehi sončno elektrarno in jo financira iz prihrankov, ki jih bo ta generirala.

Kakšno je zanimanje za tovrstno možnost postavitve sončne elektrarne?

V slabih dveh mesecih smo dobili več kot 1500 povpraševanj, pa je zimski čas. Od tega imamo v tem trenutku (19. 1. 2017, op. a.) že naročenih 200 ogledov lokacij. Izgradnja je neverjetno hitra in traja le en dan, je pa priprava na montažo zahtevnejša. Ogledi se izvajajo, računamo, da bomo prve montaže izvedli – tako kot je bilo predvideno – v začetku pomladne sezone, tam nekje marca. Za to sta dva razloga: prvi je zaradi sezone, saj se pozimi ne da hoditi po strehah, drugi pa je to, da želimo počakati na Eko sklad. Obstajajo namreč indici, da bi ta lahko podpiral samooskrbne elektrarne. Zato želimo počakati do februarja, da ne bi katerega od odjemalcev s prehitrim podpisom pogodbe prikrajšali.

Takega odziva nismo pričakovali, pač pa približno 3000 povpraševanj v celem letu, že zdaj pa vidimo, da bomo te številke daleč presegli. Smo več kot zadovoljni, jasno se kaže, da je zadeva za ljudi zanimiva in da so se pripravljeni odločiti za tak korak.

Kdo se zanima in od kod? Kolikšne zmogljivosti sploh imate?

Povpraševanje je po vsej Sloveniji, prednjačijo odjemalci GEN-I. Zanimajo se vse od Prekmurja pa do Primorske. 500 izgrajenih elektrarn na leto je v tem trenutku največ, kolikor lahko zgradimo. To je predvsem zaradi vzpostavitve vseh sistemov nadzora kakovosti. Gre namreč za investicijo, ki bi morala delovati 30 ali več let, zato morajo biti vsi sistemi nadzora temu primerni. Če bomo danes preveč hiteli, nas bo to lahko čez 5, 10 let udarilo po glavi in tega si ne bomo privoščili. Poleg tega da smo prvi, hočemo biti z vidika storitve najboljši tudi na dolgi rok, ne le zdaj. Zaslužek nam je pri tem projektu zadnja skrb. Sistem mora biti 30 in več let tehnično in ekonomsko vzdržen.

Koliko časa ste pripravljali projekt in iskali partnerje?

Na tak ali drugačen način od jeseni 2014. Nekaj predpogojev je moralo biti izpolnjenih, da je zadeva postala aktualna. Zadnji ključni je bil sprejem zakonodaje, to je uredbe o neto meritvah oziroma samooskrbi, ki omogoča neto meritve. Od lanskega januarja je to mogoče. Lani smo začeli s prvimi pilotnimi montažami, imeli smo 200 testnih odjemalcev. Na koncu smo se odločili za 60 primerov, ki so šli v realizacijo. V pilotnem projektu smo si odgovorili na večino dilem, ki so nas čakale pred lansiranjem storitve na trg.

Novembra lani smo potem ponudili projekt širšemu tržišču, to je vsem odjemalcem. Tudi izbor zunanjih izvajalcev smo testirali zadnji dve leti, tega ni bilo moč narediti čez noč, pač pa na podlagi analitike in referenc. Odločili smo se, da potrdimo partnerstvo trem podjetjem in da gremo na trg z izdelkom, ki je stoodstotno slovenski. To je bila zavestna odločitev, kajti iskali smo najboljše ravnotežje med ceno in tehničnimi značilnostmi delovanja sistema v naslednjih 30-ih letih. Hoteli smo imeti sistem, za katerega bomo prevzeli obveznost tudi do odjemalcev. Partnerji so tri slovenska podjetja: za sončne panele Bisol, za inverterje Letrika Sol, za montažo Sol Navitas, poleg tega imamo še Termotehniko za toplotne črpalke Kronoterm, ki je zanimiva niša in gre z roko v roki s sončnimi elektrarnami.

Kakšna bo vloga energetskih skupnosti, ki jih uvaja tudi nova evropska zakonodaja? Bi bila lahko to dodatna spodbuda za vaš projekt?

Evropska zakonodaja aktivno nagovarja države, da poleg aktivnega odjemalca začne izvajati energetsko tranzicijo tudi preko inštrumenta energetske skupnosti. V čem je razlika? Poenostavljeno, danes lahko uredbo o samooskrbi izvajaš le, če imaš svojo hišo, energetska skupnost pa je namenjena tistim v blokih. Kdor stanuje v bloku, dobi na javni površini možnost, da si elektrarne za svojo samooskrbo namesto na svojem bloku skupaj z drugimi stanovalci postavi na lokalni šoli ali nakupovalnem centru, pač na neki javni površini. Na ta način se samooskrba omogoči vsem. Po drugi strani se krepi občutek skupnosti, ker gre za skupne projekte ter sodelovanje med sostanovalci, torej na pozitiven način.

V Sloveniji tega zaenkrat zakonodaja še ne omogoča, mislim pa, da se bo v letošnjem letu – poznam nekaj projektov, ki so v nastajanju – intenzivirala. Prepričan sem, da bo do konca leta uredba o samooskrbi dopolnjena, da bi bila možna za primer energetskih skupnosti. To je naravna pot razvoja za samooskrbo, kako čim več državljanov vključiti v projekt samooskrbe.

Vaša ponudba torej temelji na uredbi o samooskrbi. Vendar, kako komentirate napovedi, da sistem neto meritev s strani evropske komisije ni več zaželen?

Mislim, da gre za zanimivo potezo Evropske komisije. Dejansko je bil izvajan izjemno močan pritisk na komisijo s strani lobističnih organizacij, beri Euroelectric, da bi se neto meritve prepovedale. Komisija je prav po bizantinsko modro našla rešitev v tem, da je ukinila izraz. Neto meritev ni zaslediti nikjer v zimskem svežnju, ni pa komisija ukinila principa. Tako, da je ugodila vsem, nam, ki si želimo, da obstaja regulatorno okolje še naprej tako, da spodbuja aktivnega energetskega državljana in samooskrbo. To je eden od ključnih poudarkov zimskega paketa.

Po drugi strani pa je ugodila lobističnim pritiskom in izraz izbrisala. Zimski paket torej izrazito podpira samooskrbo, bistveno bolj kot naša trenutna slovenska zakonodaja. Ko se bo slovenska zakonodaja uskladila z zimskim paketom, bo to na področju samooskrbe odprlo vsaj petkrat več možnosti investiranja, kot je danes možno.

So vam podobni modeli znani tudi kje drugje v svetu?

Podoben model ponujajo nekateri ponudniki predvsem v anglo-saksonskih državah, v Avstraliji, Novi Zelandiji, v ZDA, v Španiji so zdaj začeli. V bistvu smo zelo na začetku. V Nemčiji in skandinavskih državah imajo dobro razvit model energetskih skupnosti, kjer mi najbolj zaostajamo. Samooskrba za individualne in mikro elektrarne pa je v Evropi še neizkoriščena tržna niša.

V lanskem letu je prišlo do lastniških sprememb v zvezi z vašo družbo, med drugim do ustanovitve nove družbe GEN-EL. Kako ste zadeve izpeljali?

Lansko leto je bilo zelo turbulentno tudi na področju lastništva, ko je Petrol oznanil, da bo prodal svoj delež. Ni bilo niti približno nepomembno, komu. Oblikovali smo konzorcij treh družb: Elektro Ljubljana, GEN energija in GEN-I, ki je prek nove družbe GEN-EL odkupil Petrolov delež. Za upravo in zame osebno je kar pomembno, da je zadeva zaključena in je družba stabilna. Vemo, kdo so naši lastniki, katere so naše strateške usmeritve, ki iz tega izhajajo in dobili smo nov mandat. Tudi zato, ker je bila lastniška struktura v pravem času potrjena, smo – ko so se nam mandati iztekli – suvereno dobili mandat za pet let. S tega vidika je ureditev lastniških razmerij pomembno vplivala na stabilnost poslovanja za naslednje srednjeročno obdobje.

Dobra novica je tudi ta, da je GEN energija povečala svoj delež, poleg tega pa smo dobili še partnerja v Elektru Ljubljana, kar prav tako odpira določene možnosti za razvojne projekte, ki jih nameravamo izkoristiti, govorim predvsem o elektro mobilnosti, o sončnih elektrarnah in podobno. To so zanimive razvojne možnosti, za katere ocenjujemo, da jih bomo lahko s partnerji še hitreje in bolj uspešno razvijali.

Združevanje GEN-I in Elektro energije je pri koncu. Kaj je v zvezi s tem še pred vami?

Pravno smo podjetje prevzeli decembra 2016, vsi zaposleni so se tudi fizično preselili na našo lokacijo na Dunajski v Ljubljani. Podjetji sta lastniško povezani in začeli smo z delovanjem kot celota. V tem trenutku poteka migracija vseh sistemov, trajalo bo še kak mesec, da bomo poenotili IT strukturo, potem pa bomo vodili tudi projekte poenotenja procesov, kar bo trajalo malce dlje. Moram reči, da smo zelo zadovoljni, kako stvari potekajo in upam si trditi, da so tudi zaposleni, ki so oboji zaradi migracije in integracije pod stresom, z novimi razmerami zadovoljni. Vsaj tako jih jaz vidim. Zanimivo je tudi to, da je ravno GEN-I Sonce simbolično prvi skupni projekt, formirane ekipe pa so mešane.

Upam si trditi, da bo sinergijskih učinkov, ki smo jih slutili, ravno zaradi izjemno pozitivnega odnosa zaposlenih samo še več. Nikoli nismo planirali sinergijskih učinkov na račun odpuščanj, zdaj jih zaradi novih projektov kvečjemu zaposlujemo. Sinergijske učinke vidimo predvsem v tem, da storitve na eni strani poenotimo in imamo bistveno nižje stroške, na drugi strani pa se odpirajo velike razvojne možnosti združene ekipe.

Koliko zaposlenih je zdaj v družbi? Kakšno vlogo bo imel mag. Bojan Kumer?

Okoli 300. Gospod Kumer je še vedno direktor Elektro energije, hkrati pa je tudi direktor prodaje za celotno skupino GEN-I.

Kaj za slovenski trg z električno energijo pomeni združitev obeh družb in s tem povečanje deleža na maloprodajnem trgu? Kaj se dogaja na vaših drugih večjih trgih, tudi sosednjem hrvaškem?

GEN-I svojih strategij ni nikoli delal izključno za slovenski trg. Vedno smo gledali na širše območje, na katerem delujemo. To velja tako za združevanje kot za projekt GEN-I Sonce. Mi nočemo biti prvi na vasi, pač pa si želimo biti uspešni tudi v mestu in to mesto ni Slovenija. Ravno zato je eden od pomembnih ciljev združevanja krepitev struktur GEN-I z namenom hitrejšega in bolj uspešnega poslovanja v tujini.

S krepitvijo navznoter bomo lažje aktivirali potencial navzven. Na Hrvaškem je situacija zanimiva. Tam imajo velike spremembe na regulatornem trgu v povezavi z zeleno energijo in bo lahko leto 2017 prelomno, ker se spreminjajo režimi delovanja. Pozitivno je to, da so končno uvedli enotni račun. Po treh letih naših prizadevanj smo prišli do tega, da lahko odjemalcem izstavimo račun z omrežnino. Zakaj je to pomembno? Ker šele zdaj lahko odjemalec vidi razliko med družbo HEP, ki je to že lahko počela in vsemi drugimi.

Hrvaška je zelo zanimiva tako z vidika prodaje električne energije kot z vidika sonca, ker imajo na obali bolj primerne pogoje, kot so pri nas. Naš cilj sta dva bližnja trga: Hrvaška in tudi Italija. Do konca leta 2017 bomo usposobljeni za oba.

"Optimist sem bil že pred predstavitvijo projekta GEN-I Sonce. Odziv odjemalcev na našo ponudbo potrjuje ne samo upravičenost optimizma, pač pa, da je bil res že skrajni čas, da se je tega nekdo lotil. Trg je to težko pričakoval in odziv je temu primeren. Energetska tranzicija, ki so jo nekatere države že precej izvedle, pri nas pa je še ni bilo, se bo zdaj zares začela in ljudje so na to čakali."