V Mariboru se danes končuje tradicionalno strokovno srečanje, katerega osrednja pozornost je bila namenjena razvoju pametnih omrežij.
Mednarodno posvetovanje Komunalna energetika ima bogato tradicijo, saj je letošnje posvetovanje, ki s strokovno ekskurzijo danes zapira vrata, bilo že 21 po vrsti. V dveh desetletjih posvetovanja je bilo obravnavanih vrsta aktualnih tem s področja širše energetike, rdeča nit letošnjega srečanja pa so bila obnovljivi viri in pametna omrežja, kot tisti element, ki naj bi omogočil vključevanje vse večjega števila razpršenih proizvodnih virov v elektroenergetska omrežja. V okviru posvetovanja so bile letos podeljene tudi nagrade udeležencem mednarodnega študentskega tekmovanja v izdelavi električnih koles.
Brez »pametne« energetike ne bo nadaljnjega razvoja in uspehov
Uvodna predstavitev posvetovanja z naslovom Pametna omrežja – kako premagati ovire pri vključevanju vse več malih proizvajalcev v razdeljevalna omrežja in v celotni elektroenergetski sistem, je znova izpostavila ugotovitev, ki je v strokovnih krogih že nekaj časa dejstvo, in sicer, da brez uvajanja naprednih oziroma pametnih omrežij v prihodnje ne bo šlo. Še več, Ludwig Karg iz Nemčije je ob predstavitvi ugotovitev šestih nemških pilotskih projektov v zvezi s pametnimi omrežji poudaril, da moramo dejansko govoriti širše oziroma o pametni energetiki, pri čemer so pametna omrežja le nujen povezovalen del med nastajajočimi pametnimi domovi in upravljalci omrežja ter trgom. Kot je dejal, si je Nemčija zastavila cilj, da bo do leta 2050 vso potrebno energijo zagotavljala iz obnovljivih virov. Glede na to, da strokovnjaki ob uvajanju novih tehnologij, kot je denimo e-mobilnost, ne pričakujejo bistvenega zmanjšanja porabe, je jasno, da bo treba poleg obstoječih najti tudi dodatne obnovljive vire in optimizirati obratovanje elektroenergetskih sistemov. Za izpolnitev teh ciljev bo zato nujna nadgradnja obstoječih prenosnih omrežij, še zlasti zato, ker gradnja novih zaradi okoljskih težav traja veliko let in tudi ogromno stane. Z uvedbo pametnih omrežij in posledično možnostjo upravljanja porabe bo po njegovem mnenju mogoče te stroške precej znižati, pri čemer pa dobavitelj energije ne bo le klasičen dobavitelj ampak ponudnik določenih novih storitev. Zato bo treba v energetiki razviti tudi nove poslovne modele in strategije, ki bodo temeljili na prednostih nove informacijske in komunikacijske tehnologije. V Nemčiji so se zato že leta 2008 lotili 140 milijonov evrov vrednih pilotskih projektov, ki naj bi dali odgovore na nekatera ključna vprašanja energetske prihodnosti, med njimi tudi o novih poslovnih strategijah, nadaljnji liberalizaciji trga, vključevanju in vplivih obnovljivih virov energije ter decentralizaciji proizvodnje, zamašitvah v omrežju, naprednih merilnih sistemih, e-mobilnosti in podobno. Projekt je trajal do letos in so že znane prve ugotovitve, pri čemer se, kot je dejal Ludwig Karg, že dogovarjajo tudi za nadaljevanje tega celovitega projekta, v okviru katerega naj bi poleg splošnih prišli tudi do nekaterih konkretnih rešitev. Sicer so prve raziskave že pokazale, da bo energetika morala slediti spremembam na komunikacijskem področju in nekatere rešitve vključiti v svoje dejavnosti. Pri tem se pametna omrežja z naprednimi merilnimi sistemi in inteligentnimi energetskimi napravami kažejo kot povezovalni element med proizvodnim in porabniškim delom. Kot je dejal, se na trgu že uveljavlja izraz energetski služabnik, in sicer za posebne naprave, ki naj bi v prihodnosti v naših domovih skrbele za usklajevanje potreb odjemalcev in omrežja in opravljale naloge neke vrste energetskega menedžerja. Soočamo se s pojavom povsem nove platforme, je dejal Ludwig Karg,sestavljene iz pametnih omrežij, pametnih domov in pametnega trga ali povedano drugače prihajamo v obdobje mikroproizvodnih enot,naprednih merilnih sistemov, pametnih gospodinjskih aparatov, električnih vozil in palete novih storitev, ki naj bi delovale kot usklajena celota. Ob vsem naštetem zato ne preseneča, da je vprašanj brez pravih konkretnih odgovorov še veliko, so pa izpeljani pilotski projekti vendarle podali že neke usmeritve o potencialu, ki bi ga lahko dosegli z povezavo omenjenih sistemov in pametnimi omrežji. Tako bi bilo mogoče v industriji z uvedbo različnih ukrepov prihraniti do 20 odstotkov energije (nekateri ukrepi na tem področju so komercialno zanimivi že danes), v gospodinjstvih pa med 5 in 10 odstotki, pri čemer bo treba še precej vložiti v ozaveščanje in izobraževanje odjemalcev. Stabilizacijo razmer v omrežju je kljub pojavu velikega števila razpršenih virov mogoče doseči z omejevanjem na lokalno oskrbo, vzpostavitvijo sodobnih hranilnikov energije in uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij, pri čemer pa bo treba razviti tudi nove dinamične sisteme tarifiranja, optimizirati obstoječe poslovne modele in doseči avtomatizacijo ravnanja naprav glede na razmere v sistemu.
V Sloveniji v projekte pametnih omrežij doslej vloženo med 30 do 40 milijonov evrov
V nadaljevanju je slovenske izkušnje oziroma pred kratkim predstavljen program razvoja pametnih omrežij predstavil Igor Papič iz ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je uvodoma izpostavil, da so pametna omrežja izjemno kompleksno in široko področje, ki se nanaša na več dejavnosti. Kot je poudaril, nam lahko uspeh prinese le usklajeno in celovito delovanje, pri čemer gre tudi za veliko priložnost slovenske industrije, ki ima potrebno znanje, a ji manjka predvsem konkretnih poskusnih projektov. Pametna omrežja so med najhitreje rastočimi trgi na globalni ravni in ponujajo priložnost ne samo velikim podjetjem, ampak tudi manjšim inovativnim podjetjem, ki lahko v tem segmentu najdejo potrebno tržno nišo. Kot je dejal Igor Papič, smo doslej v Sloveniji za razvojne projekte na tem področju namenili že med 30 in 40 milijoni evrov, industrija pa zdaj potrebuje predvsem demonstracijske projekte. Govorimo o svetovnem trgu vrednim več kot 100 milijard evrov na leto, zato Slovenija priložnosti, ki jo je žal zamudila pri obnovljivih virih energije, ne bi smela izpustiti iz rok. In katere so poglavitne ugotovitve našega razvojnega programa za pametna omrežja? Po besedah Igorja Papiča, gre v primeru pametnih omrežij zgolj za tretjo fazo razvoja elektroenergetskih omrežij, brez katere pa ne bo mogoče izpolniti zastavljenih podnebnih ciljev. Iz razvojnih načrtov distribucijskih podjetij tako izhaja, da naj bi do leta 2030 v distribucijsko omrežje vložili 4,2 milijarde evrov, pri čemer bi bilo za izvedbo zadanih ciljev treba v pametna omrežja vložiti še dodatnih 320 milijonov evrov, pri čemer naj bi bila naložbeno najzahtevnejša leta 2015 do 2019. Vendar izračuni ob tem tudi kažejo, da bi s pravočasno izpeljanimi naložbami v pametna omrežja, lahko dolgoročno zmanjšali potrebne naložbe v osnovna omrežja za pol milijarde evrov.
Brane Janjić