Eno od najpomembnejših sporočil z nedavnega posveta o energetski revščini in onesnaženosti zraka se glasi, da je treba oba problema reševati istočasno.
Na omenjenem posvetu, ki je pred dnevi potekal v Ljubljani, so sodelovali strokovnjaki iz Focusa, Eko sklada, Občine Zagorje ob Savi in Centra za energetsko učinkovitost z Inštituta Jožefa Stefana.
Kot omenja Focus, se Slovenija uvršča v polovico držav EU z višjo stopnjo energetske revščine. Razen tega se sooča tudi s problemom prekomerne onesnaženosti zraka, celo do te mere, da je bilo za 7 območij v Sloveniji potrebno pripraviti Odloke o načrtih za kakovost zraka, ki so glavni vzvod za zmanjšanje onesnaženosti zraka na območjih, ki sodijo v razred največje obremenjenosti z delci PM10.
Obe problematiki sta tesno povezani, saj energetska revščina opazno vpliva na slabo kakovost zraka. Velik izziv predstavljajo predvsem stare peči in štedilniki, ki so energetsko neučinkoviti in brez filtrov, kar vodi v prekomerne emisije onesnaževal, predvsem delcev PM10. Prekomerno onesnaženje negativno vpliva na zdravje ljudi, predvsem na najbolj ogrožene skupine, otroke in starostnike ter osebe s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Razen tega kronična izpostavljenost mrazu, vlagi in plesni ogroža duševno in fizično zdravje prebivalcev.
Ukrepi prinašajo pozitivne sinergijske učinke
Pomembno je, da se ukrepi, ki naslavljajo energetsko revščino, prvenstveno nanašajo na izboljšanje kakovosti bivanja v gospodinjstvih. Idealno je, če ukrepi obenem naslavljajo tudi prekomerno onesnaženost zraka. Tu pridejo v poštev ukrepi zmanjšanja in učinkovite rabe energije: energetska sanacija objektov, zamenjava ogrevalnih sistemov z bolj učinkovitimi in okoljsko manj škodljivimi; potrebno pa je tudi ozaveščanje in informiranje.
Po besedah dr. Tomislava Tkalca iz društva Focus imajo ukrepi na področju energetske revščine številne pozitivne sinergijske učinke, med drugim tudi na izboljšanje kakovosti zraka v lokalnem okolju. »Čeprav mora biti glavni kriterij pri izboru ukrepov, da ciljajo na socialno najbolj ogrožene segmente prebivalstva, pa je dobro prioritizirati tudi tiste, ki prebivalcem prinašajo bolj čist zrak in posledično zmanjšujejo negativnih vpliv onesnaženega zraka na zdravje.«
Sicer pa so na posvetu, kot še sporočajo iz Focusa, izpostavili tudi pomembnost povezovanja s socialnimi akterji, ki so bolj vključeni v delo s socialno šibkimi, saj je zelo pomembno, da ljudi ne stigmatiziramo, hkrati pa jih morajo ukrepi na področju energetske revščine doseči.