Direktorica agencije za energijo mag. Duška Godina je uvodoma povedala, da so v zadnjem letu imeli na to temo že več kot dvajset predstavitev na različnih dogodkih in za različne deležnike, ker pa še vedno ostaja nekaj nejasnosti, v Agenciji pozdravljajo priložnost, da pred uveljavitvijo novega sistema obračunavanja omrežnine pojasnijo še nekatera odprta vprašanja. Zato je uvodne besede namenila poglavitnim razlogom za spremembo metodologije in prednostim, ki jih prinaša nov način obračunavanja omrežnine, pri čemer sta bili ključni vodili uvajanje evropske in nacionalne zakonodaje s poudarkom na povečanju energetske učinkovitosti ter pravičnejša porazdelitev stroškov, ki nastajajo z uporabo omrežja. Ob tem je opozorila, da gre pri spremembi omrežnine le za en manjši del sprememb, ki jih bomo kot družba morali storiti v smeri racionalnejše rabe energije in zmanjšanja naše potrošnje. V vseh ključnih razvojnih evropskih in nacionalnih energetskih dokumentih se namreč napoveduje v prihodnjih letih povečana rast rabe in s tem tudi povečanja obremenitev omrežja, kar za sabo potegne tudi potrebe po dodatnem financiranju v omrežje, katerega poglavitni vir je omrežnina. Tako je v razvojnem načrtu do leta 2032 predvidenih za 3.534 milijonov evrov naložb oziroma do leta 2034 zaradi predvidene podražitve ključnih komponent še za približno milijardo evrov več, kar po nekaterih izračunih kaže, da bi morali omrežnino dvigniti za 70 do 100 odstotkov S prilagajanjem odjema, izrabo energetskih skupnosti in pametnih omrežij pa je te stroške mogoče precej zmanjšati ali vsaj preložiti na poznejše obdobje. Kot je poudarila, so Agencijo pri snovanju nove metodologije vodili predvsem naslednji cilji - pravičnejša porazdelitev stroškov, ki nastajajo v omrežju, zniževanje ali zamaknitev stroškov nadgradnje in razvoja omrežij, digitalizacija procesov ter razvoj trga in storitev.
Ob tem je spomnila da so ključne spremembe novega načina obračunavanja sezonsko in dnevno razlikovanje tarifnih postavk (dve sezoni in pet časovnih blokov), razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo ter večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč, saj ta tudi najbolj vpliva na načrtovanje omrežij. Po izračunih Agencije se omrežnina za povprečnega gospodinjskega odjemalca ob nespremenjenih navadah na letni ravni naj ne bi spremenila, bo pa nekoliko višja v zimski in nižja v poletni sezoni. Tudi pri poslovnih odjemalcih naj ne bi bilo drastičnih sprememb, pri čemer omrežnina, ki sicer pomeni manjši strošek pri končnem obračunu porabljene energije, tudi po uveljavitvi sprememb ostaja pod evropskim povprečjem. Mag. Duška Godina je ob tem še napovedala, da bodo sredi prihodnjega tedna vsa gospodinjstva prejela tudi posebno zloženko z osnovnimi informacijami o prenovljenem sistemu obračunavanja in odgovori na najpogostejša vprašanja, ki se ob napovedanih spremembah porajajo odjemalcem.
Prilagajanje odjema ni obveza ali dolžnost, temveč priložnost
Mag David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga v Agenciji za energijo, je v nadaljevanju predstavil priložnosti za optimizacijo stroškov pri uporabi omrežja Kot je dejal, učinkovito rabo ne gre gledati le zgolj omrežninski sistem, ampak gre pri tem za širši anganžma več akterjev, pri čemer se morajo vključiti vsi - od operaterjev, dobaviteljev, Agencije in ponudnikov rešitev. Pri tem gre tudi za vzpostavitev tako imenovanega opolnomočenega in ozaveščenega energetskega državljana, ki bo razlikoval med višjo in nižjo sezono in časovnimi bloki. Tudi on je poudaril, , da je priključna moč tista, ki narekuje potrebe po naložbah v omrežje. Kot je dejal, bo odjemalec za obvladovanje stroškov moral bolje spoznati svojo porabo, pri čemer so mu že zdaj na voljo tudi določene rešitve (Moj elektro in podobne) ali pa mu bo pri prilagajanju odjema pomagal dobavitelj. Omenil je tudi nekatere možnosti za doseganje prihrankov, kot je denimo kombinacija sončnih elektrarn s hranilniki, vključevanje na trg, sodelovanje v energetskih skupnostih, kombiniranje sončnih elektrarn z vetrnimi, optimalno dimenzioniranje proizvodnih enot, zalogovniki pri toplotnih črpalkah, prilagajanje polnjenja e-vozil in podobno.
Razprešni viri niso energetski sistem
Direktor področja podpornih dejavnosti v Elesu mag. Darko Kramar je v svoji predstavitvi naslovil ključne izzive novega tarifnega sistema in se vprašal, ali so scenariji zelenega prehoda sploh izvedljivi, ali so obnovljivi viri dovolj za potrebe Slovenije, kakšna je struktura proizvodnje in porabe ter kakšna bo v prihodnje. Ob tem je izpostavil, da nekateri scenariji predvidevajo, da bomo v prihodnje celo 60-odstotno odvisni, pri čemer je zato poglavitno vprašanje, ali bomo znali v prihodnje ustrezno poskrbeti za lastno energetsko oskrbo in ostali v okvirih sprejemljive desetodstotne energetske odvisnosti. Opozoril je, da sončne elektrarne niso energetski sistem in, da je treba na elektroenergetski sistem gledati skozi vsako uro posebej, pri čemer je še zlasti problematično nihanje proizvodnje sončnih elektrarn. Po Elesovih izračunih bi z zmanjšanjem števila individualnih sončnih elektrarn oziroma povezovanjem v energetske skupnosti, kjer bi bile proizvodne enote priključene na srednje napetostno omrežje, lahko prihranili do pol milijarde evrov za potrebe okrepitve omrežja, saj več kot je obnovljivih virov v sistemu, bolj kompleksno je to in bolj razvejano omrežje potrebujemo, vse to pa je povezano z novimi investicijami. ELES sicer skuša te zmanjšati z uvajanjem novih tehnologij in digitalnimi rešitvami, bo pa sedanja omrežnina že letos pokrila zgolj 70 odstotkov stroškov, pri čemer bi morali brez dodatnih prihodkov iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti, že zdaj krepko zvišati omrežnino. Brez dviga le-te sicer na dolgi rok ne bo šlo, je pa možno s prilagajanjem odjema ta dvig omiliti, zato je nova metodologija obračunavanja omrežnine po njegovih besedah korak v pravo smer.
Distribucija je na nov način obračunavanja omrežnine pripravljena
Uroš Blažica, predsednik GIZ-distribucije, je povedal, da se na nov način obračunavanja omrežnine pripravljajo že dobro leto, pri čemer je bilo s strani vseh deležnikov vloženega ogromno dela. Kot je dejal, so pričakovanja distribucijskih podjetij, da bodo napredni tarifni sistemi odražali dejanske stroške, ki nastajajo v omrežju, pri čemer se je treba zavedati da je sistem živ in ga bo treba sproti prilagajati novim razmeram. V pripravah na nov način so se distribucijska podjetja osredotočila na tri ključna področja, in sicer zagotavljanje kakovostnih podatkov, analitiko stanja in ozaveščanje in komunikacijo z odjemalci, pri čemer več vprašanj na to temo pričakujejo po 1. novembru, ko bodo začeli prihajati prvi računi za oktober. Tudi on je poudaril, da ob nespremenjenih navadah ni pričakovati večjih sprememb pri stroških omrežnine na končnem računu.
Čas je, da začnemo meriti učinke in spremljati odjemalce
V sklepni razpravi prvega dela današnjega posvetovanja so udeleženci okrogle mize pozdravili začetek novega načina obračunavanja omrežnine in dejali, da ta vendarle ne prinaša toliko novosti, da jih ne bi zmogli obvladati. Ob tem so opozorili, da gre pri vzpostavljanju novega omrežninskega modela za postopen razvoj in bodo tudi možnosti za dodatne izboljšave, pri čemer pa je ključnega pomena, da ga končno začnemo izvajati in meriti njegove učinke.
Prenova metodologije obračunavanja omrežnine
Mag. Andreja Ivartnik Kanduč iz Elektroinštituta Milan Vidmar je na svoji predstavitvi obravnavala prenovo metodologije obračunavanja omrežnine in tarifnega sistema, ki predstavlja pomemben korak v prehodu v nizkoogljično družbo. Prenova temelji na načelih, kot so pravičnost, preglednost, ekonomska učinkovitost ter prepoznavanje in dodelitev stroškov, kar vključuje stroške infrastrukture, delovanja, vzdrževanja in sistemskih storitev. Nova metodologija omogoča različno določanje omrežnine glede na vrsto uporabnika (npr. proizvajalci, končni odjemalci) in vrsto omrežnine (za energijo, moč, fiksna omrežnina), kar zagotavlja bolj pravično in natančno porazdelitev stroškov. Dinamične tarife omogočajo prilagoditev glede na čas in lokacijo, kar uporabnikom omogoča, da optimizirajo svoje stroške. Na primer, uporabnik s priključno močjo 10 kW in letno porabo 10.000 kWh lahko s pravilno dogovorjeno močjo znatno zmanjša stroške omrežnine. To kaže, kako lahko uporabniki z ustreznim načrtovanjem izkoristijo prednosti tarif, prilagojenih dejanski porabi in obremenitvam omrežja. Primeri iz uporabe električnih vozil (EV) so prav tako pokazali, da lahko dinamične tarife spodbujajo polnjenje vozil v času nižjih tarif, kar zmanjšuje konične obremenitve omrežja in stroške za uporabnike. Prenovljen tarifni sistem naslavlja izzive energetske tranzicije in spodbuja k učinkoviti porabi ter uravnoteženju obremenitev omrežja. Prednosti dinamičnih tarif se kažejo tako v ekonomskih prihrankih za uporabnike kot v boljšem upravljanju omrežja, kar zmanjšuje potrebo po novih investicijah in podpira prehod v trajnostni energetski sistem.
Priložnosti novega omrežninskega akta
Vito Panič in dr. Blaž Krese iz podjetja GEN-I sta predstavila novi omrežninski akt, ki prinaša številne priložnosti za optimizacijo stroškov in prilagoditev elektroenergetskega omrežja prihodnjim potrebam. Ena od novosti akta je uvajanje naprednih storitev, ki omogočajo časovno prilagojen odjem električne energije. Te storitve omogočajo odjemalcem, da z upravljanjem porabe glede na cenovne bloke prihranijo več, kot bi pri rednem ceniku. Napredne tarife so še posebej primerne za polnjenje električnih vozil, uporabo toplotnih črpalk in drugih naprav, ki jih je mogoče upravljati izven koničnih ur, s čimer se zmanjša obremenitev omrežja v času največje porabe. Nov omrežninski akt spodbuja tudi optimizacijo stroškov omrežnine z naprednim upravljanjem porabe energije in fleksibilnostjo pri uporabi baterijskih hranilnikov. Ti hranilniki lahko shranjujejo energijo v času nižjih cenovnih blokov in jo uporabljajo v času višjih blokov, kar pomaga pri uravnavanju koničnih obremenitev omrežja ter zmanjšanju stroškov zaradi presežne obračunske moči. Poleg tega lahko uporabniki s prilagoditvijo odjema glede na razpoložljivost energije iz obnovljivih virov, kot je sončna energija, dodatno znižajo stroške omrežnine. Prinaša tudi spremembe v stroških za različne vrste odjemalcev. Velike gospodinjske stranke bodo po novem obračunu omrežnine verjetno soočene z višjimi stroški, podobno pa lahko višje račune pričakujejo tudi manjši gospodinjski odjemalci. Samoskrbne stranke, ki proizvajajo del energije same, bodo prav tako občutile rahlo povišanje na svojih fakturah. Na drugi strani bodo mali poslovni odjemalci lahko pričakovali znižanje računov, medtem ko se bo strošek za velike poslovne stranke morda povečal. Po novi shemi naj bi bilo načelo pravičnosti izboljšano, saj omogoča bolj sorazmerno porazdelitev stroškov glede na dejansko uporabo omrežja in njegove obremenitve. Za uspešno implementacijo akta je potrebna aktivna vključenost odjemalcev, ki vključuje usklajenost z borznimi signali, uporabo kakovostnih 15-minutnih podatkov o porabi ter odgovoren pristop k prilagajanju porabe. Novi akt predstavlja priložnost za vse udeležence v elektroenergetskem sistemu, da z naprednim pristopom k upravljanju odjema prispevajo k bolj trajnostnemu in ekonomičnemu sistemu, kjer bo pravičnost obračuna omrežnine večja kot prej.
Aktivni odjem v industriji na primeru Miheu
Matija Arh iz INEA je na primeru podjetja Miheu predstavil koncept aktivnega odjema v industriji, ki omogoča izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje stroškov. Aktivni odjem vključuje prilagajanje porabe energije glede na cene in potrebe omrežja, pri čemer podjetja premikajo ali zmanjšujejo odjem v obdobjih višjih tarif in povečujejo odjem v času nižjih tarif. To zahteva avtomatizirane rešitve, saj ročno upravljanje zaradi kompleksnosti in nepredvidljivosti bremen ni izvedljivo. Podjetje Miheu uporablja sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom električne energije za izboljšanje svoje energetske fleksibilnosti. Podatki kažejo, da lahko podjetje z ustreznim upravljanjem aktivnega odjema zniža dogovorjeno moč in s tem doseže pomembne prihranke pri stroških omrežnine. Primerjava stroškov za leto 2023 in projekcija za leto 2024 kaže, da lahko z novimi tarifami in prilagajanjem odjema podjetje zniža svoje stroške za 9,5 odstotkov, kar prinaša prihranek v višini 52.000 evrov. Aktivni odjem omogoča industrijskim podjetjem, da se prilagodijo spremenljivim pogojem na trgu električne energije, izkoristijo prednosti obnovljivih virov energije in zmanjšajo svoje obratovalne stroške. Načrtovanje in prilagajanje porabe na podlagi napovedi potreb ter uporaba lokalnih virov energije, kot je sončna energija, omogočata podjetjem, da se izognejo visokim stroškom presežne porabe. Uvod v koncept energetske skupnosti dodatno nadgrajuje priložnosti za industrijska podjetja. Energetska skupnost v industrijskem okolju, kot je predstavljeno v primeru Miheu, omogoča skupno koriščenje lokalnih obnovljivih virov energije (OVE) in hranilnikov, kar vodi do nižjih omrežninskih stroškov za vse udeležence. Skupna raba virov in izmenjava energije med bližnjimi uporabniki omogočata tudi lažje investicije v EV polnilnice in geotermalno energijo, kar prinaša dodatne finančne koristi.
Zvezda v vzponu: Reduxi
Na področju energetskega upravljanja se pojavljajo nove rešitve, ki združujejo napredno tehnologijo, kot je umetna inteligenca, z dinamičnimi energetskimi zahtevami, ki jih prinašajo novi časovni bloki omrežninskega akta. Tomaž Buh iz podjetja Reduxi (Amibit) je predstavil, kako njihov krmilnik in povezani sistemi uporabljajo umetno inteligenco za optimizacijo porabe energije in upravljanje različnih naprav, povezanih z elektroenergetskim omrežjem. Reduxi ponuja napravo, ki z umetno inteligenco upravlja priključene naprave, kot so omrežje, sončne elektrarne, baterije, polnilnice za električna vozila in toplotne črpalke. Naprava spremlja vse ključne meritve, potrebne za aktivno prilagajanje delovanja naprav glede na razmere na trgu električne energije in zahteve elektroenergetskega omrežja. Reduxi krmilnik omogoča celovit nadzor nad parametri za optimizacijo delovanja energetskih sistemov, kot so nadzor nad baterijami, prilagajanje porabe na podlagi cenovnih signalov, omejevanje vršnih obremenitev in dinamično uravnavanje obremenitev glede na prioritete. Umetna inteligenca v sistemu omogoča samodejno prilagajanje delovanja naprav na podlagi predvidevanja vzorcev porabe, kar prispeva k optimalni rabi energije in znižanju stroškov. Primer iz predstavitve je pokazal, kako lahko Reduxi krmilnik optimizira porabo energije na podlagi napovedane cene električne energije na trgu, kar omogoča uporabnikom, da se izognejo visokim stroškom v času konic. Krmilnik je modularno zasnovan in ga je mogoče nadgraditi z dodatnimi moduli za večjo prilagodljivost upravljanja, kar uporabnikom omogoča vključitev različnih naprav v energetsko omrežje, ne glede na tehnološke omejitve. Uporaba umetne inteligence in naprednih tehnologij, kot je krmilnik Reduxi, ponuja inovativne rešitve za upravljanje porabe energije glede na nove časovne bloke omrežninskega akta, kar pomaga zmanjšati stroške in povečati učinkovitost energetskih sistemov ter spodbuja trajnostno upravljanje energije.
Hudomušen pogovor okrogle mize
Na okrogli mizi z naslovom "Poslovne priložnosti odjemalcev in nove rešitve" so se zbrali strokovnjaki iz različnih področij energetike, da bi razpravljali o izzivih in priložnostih, ki jih prinašajo nove energetske rešitve. Med govorci so bili mag. David Batič iz Agencije za energijo, Peter Kosin iz INEA, Rok Crkvenčič iz podjetja NGEN in Aleš Nastran iz Reduxi (Amibit), ki so delili svoja strokovna stališča in izkušnje na področju naprednih energetskih rešitev, novih tehnologij in poslovnih modelov.
Mag. David Batič iz Agencije za energijo je poudaril, da so vse predstavljene ideje dopolnitev že obstoječih ukrepov, vendar pa je še veliko prostora za izboljšave. Izpostavil je, da nekateri pojmi še niso jasno opredeljeni, kar otežuje doseganje konsenza o ustreznih rešitvah. Poudaril je potrebo po dodatnih razpravah, na primer z GEN-I, da bi bolje razumeli različne vidike in ugotovili, kaj je najboljša pot naprej.
Peter Kosin iz INEA je poudaril, da je treba elektroenergetski sistem obravnavati z vidika družbe kot celote. Po njegovih besedah se ne gre le za prihranek posameznih poslovnih subjektov pri omrežnini, temveč tudi za to, kako se bodo prilagajali svojim dnevnim načrtom v luči energetskih sprememb in digitalizacije. Podjetja bi lahko v prihodnosti prilagajala tudi urnike dela, da bi optimizirala porabo energije, pri čemer je avtomatizacija ključnega pomena.
Aleš Nastran iz Reduxi (Amibit) je poudaril pomen zbiranja podatkov za oceno možnosti prihrankov pri končnem računu. Nastran je izpostavil, da morajo uporabniki v novem načinu obračunavanja omrežnine poiskati zase pozitivne vidike. S tem bi lahko našli način, kako optimizirati svoje stroške in izkoristiti prednosti, ki jih prinaša nov sistem obračunavanja.
Rok Crkvenčič iz NGEN je predstavil, kako lahko nova metodologija obračunavanja omrežnine ponudi priložnosti za optimizacijo porabe energije. Omenil je primer, da lahko poslovni subjekt z menjavo načina razsvetljave dolgoročno znatno privarčuje. Poudaril je, da se bo tudi podjetje GEN-I prilagajalo tem spremembam in izkoristilo priložnosti, ki jih ponuja nova ureditev.
Okrogla miza je tako razkrila, da nova ureditev in spremembe v obračunavanju omrežnine prinašajo številne izzive, a hkrati tudi veliko priložnosti za optimizacijo porabe energije, boljše poslovanje in trajnostni razvoj. Sodelovanje med različnimi deležniki, jasna opredelitev pojmov in prilagoditev novim tehnologijam in metodologijam bodo pomembni za uspešno energetsko tranzicijo.