S prenovami stavb do energetskih prihrankov

Borzen, slovenski operater trga z elektriko, je včeraj v Ljubljani v okviru svojih ozaveščevalnih aktivnosti pripravil že drugo konferenco o Trajnostni energiji, ki je bila tokrat namenjena energetski prenovi stavb, področju od katerega si vlada, pa tudi gospodarstvo veliko obetajo, saj se z njim odpira in napoveduje nov investicijski cikel. Zato ne preseneča, da je energetska prenova stavb postala najpomembnejši strateški projekt vlade, še zlasti zato, ker ima njegova izvedba številne pozitivne učinke tako glede energetskih prihrankov, zmanjšanja energetske odvisnosti in znižanja emisij toplogrednih plinov kot tudi zagotavljanja novih delovnih mest.

Kot je uvodoma izpostavil mag. Klemen Potisek iz Ministrstva za infrastrukturo, pomeni učinkovitejša raba energije na vseh področjih, enega temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju, saj lahko s primernimi ukrepi dosežemo velike učinke v smeri sonaravnega razvoja, povečanja konkurenčnosti in zaposlovanja. Tega se zaveda tudi EU, ki je sprejela več direktiv, ki urejajo in spodbujajo področje energetske prenove in povečanja energetske učinkovitosti stavb tako v javnem kot zasebnem sektorju, saj te porabijo kar 40 odstotkov vse energije. Oktobra lani je bila zato v okviru ministrstva za infrastrukturo ustanovljena projektna pisarna za energetsko prenovo stavb z nalogo priprave ustreznega podpornega okolja, nudenja pomoči in strokovne podpore posredniškim in izvajalskim organom, osebam iz javnega sektorja, izvajalcem energetskih storitev in drugim. Do danes je tako bilo izpeljanih že vrsta aktivnosti od vzpostavitve potrebne evidence, določitve pravil in usmeritev do objave prvih razpisov povezanih z vzpostavitvijo skoraj nič energijske gradnje. V skladu z evropskimi direktivami je Slovenija tudi sprejela nacionalni načrt za skoraj nič energijske stavbe do leta 2020, v katerem je opredeljeno, da bo tovrstna gradnja obvezna za vse nove stavbe po letu 2020, v javnem sektorju pa še dve leti prej. Ministrstvo za infrastrukturo je tako že lani sprejelo dolgoročni dokument spodbujanja naložb v energetsko prenovo stavb, s katerim smo se zavezali, da bomo prenovili četrtino stavbnega fonda oziroma skupaj okrog 22 milijonov kvadratnih metrov površin. Podrobneje so razdelani tudi načrti za obdobje do leta 2020, pri čemer naj bi v tem času prenovili vsaj 9 milijonov kvadratnih metrov površin, od tega 6 milijonov m2 stanovanjskih površin, 1,3 milijona m2 v storitvenem sektorju in 1,8 milijona v javnem sektorju. Za dosego teh ciljev je namenjenih 115 milijonov nepovratnih kohezijskih sredstev in 50 milijonov evrov posojil, prvi razpisi za izrabo teh sredstev za obnovo stavb v javnem sektorju pa so že bili objavljeni. Ministrstvo je v zvezi s tem izdelalo tudi model energetskega pogodbeništva, pri čemer so v pripravi tudi trije konkretni pilotni projekti, pripravilo vrsto navodil za delo in izpeljalo kar nekaj izobraževanj in posvetovanj. Ministrstvo oziroma vlado sicer precej dela na tem področju še čaka, saj bo treba v zakonodajo vpeljati spremembe, ki se na tem področju že napovedujejo tudi na evropski ravni, doma pa predvsem tesneje povezati vsebino občinskih prostorskih aktov, lokalnih energetskih konceptov in načrtov o lokalni oskrbi z energijo iz obnovljivih virov. Kot je še dejal mag. Potisek, je ocenjena vrednost celotnega projekta energetske prenove stavb kar 3,2 milijarde evrov (javni in zasebni sektor), delež javnega sektorja pa je ocenjen na 430 milijonov. Z začetimi projekti na tem področju vlada želi v prvi vrsti poleg naštetih energetskih in okoljskih prihrankov, spodbuditi domačo gradbeno dejavnost.

Potrebno je celovito reševanje energetskih vprašanj

V nadaljevanju posveta se je štirinajst govorcev skupaj z več kot 100 udeleženci dotaknilo nekaj ključnih izzivov, pred katerimi se je znašla celovita energetska prenova stavb v lokalnih skupnostih. Eden glavnih je, kako doseči omenjene ambiciozne cilje ob dejstvu, da so javna finančna sredstva omejena? Mag. Tilen Smolnikar iz Ministrstva za infrastrukturo, je še enkrat poudaril, da so se z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb v okviru projekta energetske prenove zavezali, da bodo v obdobju nove finančne perspektive 2014 – 2020 prenovili četrtino vsega stavbnega fonda oziroma okrog 22 milijonov kvadratnih metrov stavbnih površin. Za učinkovito rabo energije javnih stavb so nekateri razpis že bili objavljeni, nekateri pa so v fazi priprave, pri čemer naj bi po besedah mag. Smolnikarja skupna vrednost vseh načrtovanih spodbud v učinkovito rabo energije in povečanje deleža obnovljivih virov ter druge energetske ukrepe dosegla kar 234,5 milijona evrov (sem so šteta tudi omenjena sredstva za energetsko sanacijo javnih stavb). Do konca leta naj bi bil tako objavljen tudi javni razpis za sofinanciranje gradnje novih manjših hidro in vetrnih elektrarn v višini 4 milijone evrov (črpanje teh sredstev je predvideno v letih 2018 in 2019), prihodnje leto naj bi podelili 2 milijona sredstev za izgradnjo polnilnih postaj, na voljo bo tudi 14 milijonov nepovratnih sredstev in 6 milijonov posojil za projekte s področja pametnih omrežij, pri čemer je predviden tudi razpis za sofinanciranje nakupa 300.000 pametnih števcev in še vrsta razpisov namenjena energetski prenovi javnih stavb. Kot je še povedal, so za projekte v novem finančnem obdobju uveljavili tudi nekatera nova pravila, in sicer razdelili javni sektor, uvedli zahtevo po celovitih energetskih prenovah in predlagali nove finančne inštrumente, kot so posojila, inštrument za porazdelitev tveganj in lastniško financiranje ESCO podjetij.

In katera so tista ključna vprašanja, ki so jih v zvezi z zastavljenimi načrti izpostavili drugi razpravljalci? Nujno je povezati več področij in uskladiti zakonodajo in pravila tudi na nižjih ravneh, čeprav dobra izhodišča v primerjavi z nekaterimi drugimi državami po besedah Ajde Cuderman iz Petrola na tem področju že imamo, upoštevati dobre in slabe izkušnje iz pilotnih projektov (prenova reaktorskega centra IJS Podgorica – mag. Damir Staničić, primer Srebrne hiše - dr. Marjana Šijanec Zavrl, novogradnja večnamenskega centra  Podlehnik – Henrik Glatz, energetska prenova treh stanovanjskih objektov - Borzen ) ter zagotoviti celovite (statične, protipotresne, funkcionalne) in ne samo energetske prenove stavb (Tomaž Krištof).

Podobne ugotovitve so izhajale tudi iz sklepne okrogle mize, pri čemer so udeleženci bili mnenja, da je prihodnost vsekakor je tudi v skoraj ničenergijskih stavbah. Ob tem se odpira nov investicijski cikel, ki zahteva bolj celovito načrtovanje, vključevanje novih znanj in tehnologij, nova povezovanja, ter tudi nove vire financiranja, pri čemer energetsko pogodbeništvo stopa v ospredje. So pa razpravljalci ob tem izpostavili, da bo pri določanju za tovrstne projekte še vedno v ospredju ekonomika naložbe oziroma, da se morajo projekti finančno iziti. Več o konferenci si lahko preberete tudi na naslovu www.trajnostnaenergija.si .