S septembrom nižji prispevki za OVE

Kot je znano, je vlada pred kratkim izdala popravek Uredbe o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ter jo pred časom še dopolnila z nalogo ministrstvu za infrastrukturo in prostor, da z vidika zagotovitve stabilnosti poslovnega okolja za podjetja, do 31. oktobra letos pripravi jasne usmeritve za prihodnja leta. Te naj bi bile takšne, da bodo hkrati zagotavljale zadostna sredstva za izvajanje podporne sheme  ter industriji in drugim odjemalcem zagotovile jasen signal, potreben za investicijske odločitve glede tehnološkega posodabljanja v smeri učinkovitejše rabe energije in s tem znižanjem stroškov energije.
Po ocenah Centra za podpore pri Borzenu bi za izvajanje podporne sheme v letu 2013 sicer potrebovali 125 milijonov evrov, kar je trikrat več, kot v preteklem obdobju, ko se je s prispevkom na letni ravni zbralo okrog 42 milijonov evrov. Na osnovi te ocene o potrebnih sredstvih je Agencija RS za energijo pripravila Akt o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 4/13), ki je začel veljati 1. februarja letos in s katerim so se prispevki, ki jih morajo plačevati končni porabniki električne energije zvišali na trikratno vrednost. Po uveljavitvi nove višine prispevka so predstavniki industrije preko GZS sprožili pobudo, da se preverijo zmožnosti za znižanje tega prispevka, ki draži ceno električne energije in tako ogroža njihovo konkurenčnost, s tem pa so ogrožena tudi delovna mesta v industriji. Da bi vlada vsaj malo ublažila pritisk na energetsko intenzivna podjetja, se je odločila za spremembo omenjene uredbe in v njej zapisanih ponderjev. Zaradi spremembe ponderjev se sicer ob nespremenjenem povprečnem mesečnem prispevku 1,22335 EUR/kW ne bo spremenila višina prispevka za gospodinjstva in odjemalce na nizki napetosti, znižal pa se bo prispevek odjemalcem na srednji in visoki napetosti, in sicer za 40 do 47 odstotkov. Sprememba uredbe naj bi energetsko intenzivnim podjetjem do konca leta tako prinesla skupni prihranek v višini 8 milijonov evrov.
Omenjeno rešitev so pozdravili tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer pa so hkrati poudarili, da gre le za prvi korak oziroma konkurenčni popravek, saj se z njim le znižuje enormni dvig tega prispevka iz začetka leta. Zato bo po mnenju GZS treba v prihodnje sprejeti še nadaljnje ukrepe, ki ne bodo le zniževali nedavna nova bremena na področju energetske oskrbe industrije, temveč bodo pomenili dejansko nižja bremena, kot še pred letom ali dvema. Je pa po mnenju GZS napovedana sprememba uredbe oziroma napoved skorajšnjega znižanja prispevka dobro znamenje za konkurenčnost gospodarstva, za delovna mesta in tudi za tuje investicije, saj so mnoga od najbolj prizadetih podjetij izvozniki ali podjetja v tuji lasti.
V letu 2012 je sicer v podporno shemo na novo vstopilo 1410 elektrarn s skupno nazivno močjo 214,7 MW, od tega je bilo kar 1353 sončnih elektrarn. Konec minulega leta je bilo tako skupaj v podporno shemo uvrščenih 2543 elektrarn s skupno nazivno močjo 375,5 MW, kar predstavlja približno 11 odstotkov vseh instaliranih zmogljivosti v republiki Sloveniji. (bj)