V okviru 5. foruma Družba 5.0 v Sloveniji predstavili tudi slovensko-japonski projekt NEDO.
Dogodek je Slovensko-japonski poslovni svet pripravil z namenom predstavitve dosedanjega sodelovanja med državami in prihodnje možnosti. Prav tako pa je bil forum edinstvena priložnost za oblikovanje trdne osnove za še intenzivnejše sodelovanje tako gospodarstva kot drugih institucij, na čelu z vladama obeh držav.
Rdeča nit dogodka je japonska razvojna iniciativa Družba 5.0. Njen cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in realnim svetom, uravnotežiti gospodarski razvoj ter nasloviti izzive družbe ter ustvariti boljšo, superpametno in udobnejšo družbo z ljudmi v ospredju.
V okviru predstavitve uspešnih japonsko-slovenskih projektov so med drugim predstavili tudi mednarodni raziskovalni projekt med japonsko agencijo NEDO ter podjetjem Hitachi in slovensko družbo ELES. Namen projekta NEDO je vzpostavitev pametnega električnega omrežja v Sloveniji. Kot je povedal vodja projekta v Elesu Gregor Omahen, so morali v začetku partnerji premagati številne ovire. Gre za zahteven projekt, tako zaradi sodelovanja med številnimi partnerji v projektu kot s tehnične plati, saj se uvajajo številne nove, še nepoznane tehnologije. Prav tako pa je breme težko tudi zato, ker te novosti uvajajo v panogo, ki velja za zelo konzervativno. Poskušali bodo zbrati čim več podatkov, da bodo tako lahko elektroenergetski sistem upravljali bolje.
Projekt pametnih skupnosti NEDO se izvaja v dveh fazah na osmih lokacijah v Sloveniji. Prva se je začela leta 2016 in bo končana ob koncu letošnjega leta, druga faza pa se je začela lani in bo trajala do leta 2021. Medtem, ko je bila prva faza projekta usmerjena v pametna omrežja na območjih distribucijskih podjetij Elektro Celje in Elektro Maribor, bo druga faza usmerjena v pametne skupnosti. Razvoj naprednih rešitev v tej fazi projekta bo osredotočen na učinkovito rabo energije v mestnih skupnostih in uporabo baterijskih hranilnikov. Njihova namestitev je predvidena v Idriji, kjer obstaja več možnosti za pojav izrednih razmer, poleg tega pa bodo hranilnike namestili še v Ljubljani. V obeh primerih bodo baterije in hranilnike uporabili za sistemske rešitve, v primeru izrednih razmer pa bodo omogočale napajanje kritičnih uporabnikov. S področnim sistemom upravljanja z energijo bodo odjemalci v Idriji in Ljubljani dobili možnost vpogleda v svoj odjem, kar bo osnova za sprejem ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije. V Ljubljani pa bodo hranilniki poleg tega odigrali še ključno vlogo pri dinamičnem prilagajanju proizvodnje odjemu.
V prvi fazi projekta so že vgradili vso potrebno opremo, v teku pa so že demonstracijski projekti, ki se bodo zaključili do konca letošnjega leta. V drugi fazi projekta pa so trenutno na točki proizvodnje potrebne opreme, demonstracija pa bo stekla prihodnje leto.