S fotovoltaiko do cenejše energije
Optimizem in pogum je obiskovalcem že na samem začetku vlil minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer, ki je s stavkom: "Nimate toliko vlog, kolikor imamo mi denarja'', izrazil maksimalno podporo solarizaciji s strani vlade. Opozoril je tudi na to, da je odgovorne za priključitev elektrarn potrebno motivirati, da se zganejo. Treba jim je dati priložnost in jim pomagati. Danes ljudje plačujejo visoke cene energije zaradi napačnih odločitev v preteklosti in prav zato so potrebni premiki, ki se že dogajajo. Poudaril je, da je imel nekaj sestankov s predstavniki distributorjev in se zaveda, da imajo težave, a treba je narediti premike naprej v domačem okolju. Kot je dejal, bomo to zimo nekako preživeli. Potrebno pa se bo potruditi, da bo naslednje leto lažje. Energetska draginja Slovenijo stane okoli 10 milijard evrov, gre torej za ogromne zneske. Zbrane je že na samem začetku povabil, naj pridejo s predlogi, da še izboljšajo to, kar je že dobro in odpravijo težave tam, kjer so. ''Organizirajte se, zedinite, bodite ambiciozni in predlagajte rešitve, da vzpostavimo dober sistem'', je povedal in poudaril, da ne potrebujejo sto predlogov, ampak štiri dobre, da se jim posvetijo in jih vpeljejo.
Slovenija še vedno v ogromnem zaostanku s sončnimi elektrarnami
Prof. dr. Marko Topič je opozoril na neizogibno resnico: Lansko leto smo v Sloveniji dobili 6307 novih sončnih elektrarn, kar znaša 95 MW. Še vedno pa smo s tem na repu Evropske unije, na predzadnjem mestu lani, kar kaže na to, da bo treba konkretno zavihati rokave, če bomo želeli konkurirati drugim evropskim državam. Treba se bo potruditi in se emancipirati, nujno potrebno je zmanjšati energetsko odvisnost in potrebovali bomo udejanjiti veliko bodočih projektov. V letošnjem letu so se sicer zgodili kar veliki premiki: Marca smo v Sloveniji dosegli mejnik 1 teravat proizvedene energije, kar je zagotovo dogodek, ki bo vpisan v zgodovino.
Borut Žnidarič iz družbe Borzen je povedal, da je Evropska komisija zaradi energetskih razmer izjemoma dovolila podaljšanja obstoječega sistema netiranja do konca leta 2023. Cilj sistema subvencioniranja, ki je v pripravi, je doseči ciljno dobo povračila investicije v fotovoltaiko 10 let in ter izenačiti vse odjemalce oziroma proizvajalce. Primož Turčl, predsednik ZSFV je podal analizo priložnosti in izzivov velikih sončnih elektrarn, pri čemer se je osredotočil na konkretne predloge potrebnih sprememb, ki bi omogočale lažjo implementacijo srednje velikih in velikih sončnih elektrarn v prostor in omogočile hitrejšo realizacijo projektov. David Batič iz agencije za energijo je predstavil nov omrežninski model in povedal, da so cilji novega modela spodbujanje učinkovitejše uporabe omrežja z aktivnim odjemom individualno ali v skupnosti, spodbujanje uporabe novih tehnologij in storitev ter optimizacija stroškov uporabe omrežja. Prvi del dogodka, torej strokovne predstavitve pa je zaokrožil prof. dr. Boštjan Blažič, ki je predstavil tehnične vidike umeščanja sončnih elektrarn v slovensko elektroenergetsko omrežje. Povedal je, da je bilo slovensko omrežje zelo dobro in prilagojeno razmeram, v katerih je nastalo, nikoli pa ni bilo mišljeno za tako in toliko razpršenih virov energije. Cilji NEPN predvidevajo priključitev 1000 MW SE do leta 2025.
Skupna volja za sončne čase v sončni energiji
Finalna Panelna razprava, ki jo je povezoval Borut Hočevar, je potekala na temo dobre prakse ter pomena podatkov v realnem času za hitrejši zeleni prehod. Svoja mnenja so delili Dr. Tomislav Tkalec iz skupine Focus, David Batič iz agencije za energijo, Roman Bernard, s podjetja NGEN, Gregor Novak iz družbe SONCE energija, Matjaž Miklavčič iz skupine SODO in prof. dr. Boštjan Blažič iz elektrotehnične fakultete. Dr. Tkalec je predstavil primer skupnostne elektrarne Zeleni Hrastnik in lekcije, ki so se jih v tem projektu naučili. Gregor Novak je pokazal njihov model poslovanja ter pomen samooskrbnih skupnosti kot pomemben korak k neodvisnosti v teh nepredvidljivih časih na trgu električne energije. Tako kot pred njim minister, je tudi on poudaril potrebnost popravljanja zakonodaje na tem področju. Matjaž Miklavčič je izdal, da je v pripravi karta območij s predvidenimi močmi priklopa, ki bo informativne narave. David Batič se je dotaknil novega sistema omrežnin in izpostavil, da bi bilo koristno, da sistemski operater pripravi informativno aplikacijo, ki bi potencialnim investitorjem v SE za samooskrbo povedala kaj lahko pričakuje ob načrtovani investiciji, Roman Bernard pa je poudaril pomen podatkov v realnem času, saj je le tako mogoče aktivno reagirati na nihanja in ne zgolj samo opazovati če so podatki slabi ali stari. Strinjali so se, da prihajajo sončni časi za sončno energijo, potrebujemo le še skupno voljo.
