Evropska komisija je včeraj sprejela dve strategiji: eno za povezovanje energetskega sistema in drugo za vodik. Obe bosta prispevali k večji učinkovitosti ter povezanosti energetskega sektorja. Zasnovani sta bili za uresničitev dvojnega cilja čistejšega planeta in okrepljenega gospodarstva. Če želi Evropa do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, mora preoblikovati svoj energetski sistem, ki predstavlja 75 odstotkov njenih emisij toplogrednih plinov.
Strategiji predstavljata nov program naložb za čisto energijo v skladu s svežnjem za okrevanje Next Generation EU in evropskim zelenim dogovorom. Načrtovane naložbe lahko spodbudijo gospodarsko okrevanje po koronavirusni krizi, saj bodo ustvarile nova delovna mesta in okrepile vodilno vlogo ter konkurenčnost Evrope v strateških panogah, ki so ključne za njeno odpornost.
Povezovanje energetskega sistema
Strategija EU za povezovanje energetskega sistema bo zagotovila okvir za prehod na zeleno energijo. Trenutni model, po katerem poraba energije v prometu, industriji, plinu in stavbah poteka ločeno, z različnimi vrednostnimi verigami, pravili, infrastrukturo, načrtovanjem in delovanjem, ne more zagotoviti podnebne nevtralnosti do leta 2050 na stroškovno učinkovit način. Pri upravljanju energetskega sistema je treba upoštevati spreminjajoče se stroške inovativnih rešitev. Prav tako je treba ustvariti nove povezave med sektorji in izkoristiti tehnološki napredek.
Povezovanje energetskega sistema pomeni, da se sistem načrtuje in deluje kot celota, ki povezuje različne nosilce energije, infrastrukture in sektorje porabe. Tak povezan in prožen sistem bo učinkovitejši in bo zmanjšal stroške za družbo. V takem sistemu bi lahko na primer električno energijo za napajanje evropskih avtomobilov proizvajali sončni paneli na naših strehah, naše stavbe bi ogrevala toplota iz bližnje tovarne, ta tovarna pa bi uporabljala čisti vodik, proizveden v vetrnih elektrarnah na morju.
Strategija za povezovanje energetskega sistema temelji na treh glavnih stebrih: bolj krožno naravnan energetski sistem, v središču katerega je energijska učinkovitost, večja neposredna elektrifikacija sektorjev končne uporabe, uporaba čistih goriv, vključno z obnovljivim vodikom ter trajnostnimi biogorivi in bioplinom.
Strategija zajema 38 ukrepov za bolj povezan energetski sistem. Med njimi so revizija obstoječe zakonodaje, finančna podpora, raziskovanje in uporaba novih tehnologij ter digitalnih orodij, smernice za države članice glede davčnih ukrepov in postopnega opuščanja subvencij za fosilna goriva, reforma upravljanja trga, načrtovanje infrastrukture ter izboljšano obveščanje potrošnikov. Analiza obstoječih ovir na teh področjih bo podlaga za konkretne predloge, na primer revizijo uredbe TEN-E do konca leta 2020 ali revizijo direktive o obdavčitvi energije in regulativnega okvira za trg plina leta 2021, so sporočili iz Bruslja.
Strategija za vodik
Vodik lahko v povezanem energetskem sistemu podpre razogljičenje industrije, prevoza, proizvodnje električne energije in stavb po vsej Evropi. Strategija EU za vodik obravnava možnosti za izkoriščanje tega potenciala z naložbami, predpisi, oblikovanjem trga ter raziskavami in inovacijami.
Vodik lahko poganja sektorje, ki niso primerni za elektrifikacijo, in deluje kot medij za shranjevanje energije ter tako izravnava spreminjajoče se tokove energije iz obnovljivih virov. Prednostna naloga je razvoj proizvodnje obnovljivega vodika pretežno iz vetrne in sončne energije. Kratkoročno in srednjeročno pa so potrebne tudi druge oblike nizkoogljičnega vodika za hitro zniževanje emisij in v podporo razvoju uspešnega trga.
Prehod bo potekal v več fazah. Med letoma 2020 in 2024 bodo podprli postavitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 6 gigavatov in proizvodnjo do 1 milijona ton obnovljivega vodika, med letoma 2025 in 2030 mora vodik postati neločljiv del našega povezanega energetskega sistema, pri čemer je cilj namestitev elektroliznih obratov za obnovljivi vodik z močjo najmanj 40 gigavatov in proizvodnja do 10 milijonov ton obnovljivega vodika v EU, med letoma 2030 in 2050 bi morale obnovljive vodikove tehnologije dozoreti in se množično uporabljati v vseh sektorjih, ki jih je težko razogljičiti.
Komisija je v podporo uresničevanju strategije za vodik ustanovila Evropsko zavezništvo za čisti vodik, v katerem sodelujejo vodilni v industriji, civilna družba, nacionalni in regionalni ministri ter Evropska investicijska banka. Zavezništvo bo pripravilo program naložb za povečanje obsega proizvodnje in podpiralo povpraševanje po čistem vodiku v EU.