S strategijo do prenove 35 milijonov stavb do leta 2030

Evropska komisija je sprejela Strategijo za val prenove za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb. Z njo namerava v naslednjih desetih letih vsaj podvojiti stopnjo prenove ter tako zagotoviti večjo energijsko učinkovitost in učinkovitejšo rabo virov. To bo izboljšalo kakovost življenja ljudi, ki v teh stavbah prebivajo ali jih uporabljajo, zmanjšalo emisije toplogrednih plinov v Evropi, spodbudilo digitalizacijo ter okrepilo ponovno uporabo in recikliranje materialov. Do leta 2030 bi tako lahko prenovili 35 milijonov stavb in ustvarili 160.000 dodatnih zelenih delovnih mest v gradbenem sektorju.

Stavbe namreč porabijo okoli 40 odstotkov energije in ustvarijo 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU, vendar je vsako leto le en odstotek stavb deležen energijsko učinkovite prenove. Zato so učinkoviti ukrepi bistvenega pomena za uresničitev cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050. Skoraj 34 milijonov Evropejcev si ne more privoščiti ogrevanja svojega doma, zato so javne politike, ki spodbujajo energijsko učinkovito prenovo, tudi odziv na vprašanje energijske revščine. Prispevajo k boljšemu zdravju in počutju ljudi, poleg tega pa jim pomagajo zmanjševati stroške, povezane z energijo. Komisija je danes objavila tudi priporočilo državam članicam o boju proti energijski revščini.

Strategija bo prednostno obravnavala ukrepe na treh področjih: razogljičenje ogrevanja in hlajenja, reševanje vprašanj energijske revščine in energijsko najmanj učinkovitih stavb ter prenova javnih stavb, kot so šole, bolnišnice in upravne stavbe. Komisija predlaga, da se obstoječe ovire v celotni verigi prenove, od zasnove projekta do njegovega financiranja in izvedbe, odpravijo s sklopom ukrepov politike, orodji financiranja in instrumenti tehnične pomoči.

Vodilnih ukrepov strategije je kar nekaj, med drugim strožji predpisi in standardi ter boljše informacije o energijski učinkovitosti stavb za oblikovanje učinkovitejših spodbud za prenovo v javnem in zasebnem sektorju, vključno s postopno uvedbo obveznih minimalnih standardov energijske učinkovitosti za obstoječe stavbe, posodobljenimi pravili za energijske izkaznice in morebitno razširitvijo zahtev glede prenove stavb za javni sektor. Naslednji ukrep, ki ga zajema strategija je zagotavljanje dostopnega in dobro usmerjenega financiranja, med drugim prek vodilnih ukrepov za prenovo in zagon v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del instrumenta Next Generation EU, poenostavljenih pravil za kombiniranje različnih tokov financiranja in več spodbud za zasebno financiranje. Med ukrepi sta tudi povečanje zmogljivosti za pripravo in izvajanje projektov prenove, od tehnične pomoči nacionalnim in lokalnim organom do usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti delavcev na novih zelenih delovnih mestih ter razširitev trga za trajnostne gradbene proizvode in storitve, tudi z vključevanjem novih materialov in naravnih rešitev, ter revizijo zakonodaje o trženju gradbenih proizvodov in ciljih glede ponovne uporabe in predelave materialov. Eden od ukrepov je vzpostavitev novega evropskega Bauhausa, interdisciplinarnega projekta, ki ga bo usmerjal svetovalni odbor, sestavljen iz zunanjih strokovnjakov, vključno z znanstveniki, arhitekti, oblikovalci, umetniki, načrtovalci in civilno družbo. Komisija bo do poletja 2021 izvajala obsežen postopek participativnega soustvarjanja, nato pa bo leta 2022 vzpostavila mrežo petih ustanovnih središč Bauhaus v različnih državah EU. In ne nazadnje je med ukrepi še razvoj lokalnih pristopov na ravni skupnosti za vključevanje rešitev, ki temeljijo na obnovljivih virih in digitalnih tehnologijah, ter oblikovanje območij z ničelno porabo energije, v katerih potrošniki delujejo kot proizvajalci-odjemalci in prodajajo energijo omrežju. Strategija vključuje tudi pobudo za cenovno dostopna stanovanja za sto območij.

V okviru revizije direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov junija 2021 bo preučena možnost povečanja cilja glede ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov in uvedbe minimalne stopnje uporabe energije iz obnovljivih virov v stavbah. Komisija bo poleg tega preučila možnosti uporabe proračunskih sredstev EU in prihodkov iz sistema EU ETS za financiranje nacionalnih shem energijske učinkovitosti in prihrankov, namenjenih prebivalstvu z nizkimi dohodki. Okvir za okoljsko primerno zasnovo bo nadalje razvit, da bi se omogočila in spodbudila uporaba energijsko učinkovitih izdelkov v stavbah.

Val prenove pa ne zajema zgolj povečanja energijske učinkovitosti in podnebne nevtralnosti obstoječih stavb, temveč bi lahko sprožil tudi obsežno preobrazbo mest in pozidanega okolja. Lahko je priložnost za začetek v prihodnost usmerjenega procesa povezovanja trajnosti in sloga.