Energetika

Salonit Anhovo na poti v brezogljičnost

V naslednjih desetletjih v družbi načrtujejo za 40 milijonov evrov zelenih naložb.
Salonit Anhovo na poti v brezogljičnost

Ob stoti obletnici delovanja cementarne je vodstvo družbe predstavilo gospodarske, družbene in okoljske temelje svojega delovanja ter razvojne načrte za zeleni prehod cementarne na poti v brezogljičnost.

S proizvodnjo cementa so v Anhovem začeli 2. maja 1921, v razvoj cementarne pa so v zadnjih 15 letih vložili več kot 150 milijonov evrov in tako uspeli zgraditi eno izmed tehnološko najsodobnejših in najučinkovitejših linij za proizvodnjo cementa v Evropi.

Z uspešnim delom preteklih let so v Salonitu Anhovo uspeli postaviti varne finančne temelje, ki omogočajo nadaljnja vlaganja. Na razvoj cementarne uprava družbe gleda celostno in v kontekstu trajnostnega razvoja. Razvojni načrti tako upoštevajo okoljski vidik, a se v cementarni zavedajo tudi odgovornosti do gospodarskega in družbenega razvoja. Zato načrte, ki vodijo do brezogljične proizvodnje cementa, želijo izpeljati transparentno in odgovorno do sodelavcev, lokalne skupnosti in vseh drugih deležnikov, vključenih v zeleni prehod.

V Salonitu Anhovo so zaradi uspešnega dela in razvojnega načrtovanja pripravljeni na to, da lahko uvedejo naslednjo generacijo najsodobnejših inovativnih tehnologij. S tem pa bodo naredili bistveno več, kot to od njih zahtevajo trenutno veljavna zakonodaja in predpisi.

Do leta 2025 načrtujejo uvedbo rešitev, ki bodo vodile do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in obenem omogočile znižanje ostalih parametrov, na primer tudi več kot prepolovitev trenutnih emisij NOx.

Strokovnjaki Salonita Anhovo so se povezali s priznanimi podjetji na področju zelenih tehnologij po vsem svetu in oblikovali prvi sklop ukrepov, za katerega bodo namenili 40 milijonov evrov. Vlagali bodo v razvoj visokozmogljivih cementov z nizkim ogljičnim odtisom, in sicer s skrbno izbiro surovin, primernih za proizvodnjo cementa in s spodbujanjem reciklaže gradbenih materialov v sklopu krožnega gospodarstva. Sredstva bodo namenili za investicije v pridobivanje električne energije iz OVE ter postavili sončne elektrarne v skupni električni moči 5 do 10 MW. Vlagali bodo v nadaljnje izboljševanje energetske učinkovitosti proizvodnega procesa, tudi z uporabo odpadne toplote za proizvodnjo električne energije. Nadomeščali bodo klasična fosilna goriva z alternativnimi viri in s tem prispevali k zniževanju emisij CO2 in razvoju krožnega gospodarstva. Vlagali pa bodo tudi v že omenjene investicije v naslednjo generacijo inovativnih tehnologij, s katerimi bodo lahko še bistveno znižali njihove vplive na kakovost zraka.

Predsednik uprave družbe Salonit Anhovo Julijan Fortunat je povedal, da bodo pri nadaljnjem razvoju cementarne vedno poskrbeli, da se bodo vplivi cementarne na okolje še naprej zmanjševali. Ob tem je izpostavil, da se v družbi zavedajo, da je nekdanje delovanje podjetja, takrat v državni lasti, povezano tudi s preteklo uporabo azbesta, ki je močno zaznamoval vso dolino. Kot je dejal, bremen preteklosti ni mogoče popraviti, lahko pa jih lajšajo in to počnejo S tehnološkimi posodobitvami so si kot ultimativni cilj postavili zavezo, da se zgodovina nikoli več ne ponovi.

Član uprave dr. Tomaž Vuk je dejal, da investicije v najnovejše inovativne tehnologije hkrati pomenijo tudi pozitiven vpliv na okoljski odtis, konkretno na dodatno znižanje emisijskih parametrov. V družbi Salonit Anhovo odločno in transparentno stopajo po poti zelenega prehoda v cementi industriji, ki ga z Evropskim zelenim dogovorom spodbuja tudi Evropska komisija, saj si želijo živeti vrednote trajnostnega razvoja in se nadalje razvijati skupaj z lokalnim okoljem.

Član uprave mag. Dejana Zwitter pa meni, da je pri zelenem prehodu eden od pomembnih izzivov v tem, da v celotni družbi ustvarijo pripravljenost sprejemanja inovativnih tehnoloških rešitev. Tekmujejo namreč s konkurenco po celem svetu. Kot odgovoren gospodarski subjekt stremijo k pragmatičnemu napredku. Poudaril je, da ne živijo v preteklosti, niti ne želijo slediti utopijam, ampak verjamejo v uspešno postopno prilagajanje s skrbno načrtovanimi in izvedljivimi koraki. Za slednje potrebujejo tudi spremenjena dovoljenja, za katera si bodo tako kot doslej prizadevali na transparenten način.

Polona Bahun
O avtorju