Energetika

SDE se umika iz skupine za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij

Poglavitni razlog za umik je popolno neupoštevanje argumentiranih pripomb na Strategijo umika Slovenije iz premoga.

SDE se umika iz skupine za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije je v sodelovanju s sindikatom Premogovnika Velenje na današnji tiskovni konferenci pojasnil razloge, zakaj ne želijo več sodelovati v delovni skupini za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij. O tem so že pisno obvestili tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je bilo leta 2019 pobudnik za ustanovitev takšne delovne skupine. Kot je dejal predsednik SDE Branko Sevčnikar, so takrat povabilo v delovno skupino sprejeli z veseljem in optimizmom, saj gre za pomembno vprašanje, ki bo imelo posledice ne samo na življenje v premogovnih regijah, temveč na celotno slovensko gospodarstvo. V nadaljevanju dela skupine so zato, kot operativen član delovne skupine, tudi na lastne stroške naročili kar nekaj strokovnih študij in predlagane rešitve podkrepili tudi s konkretnimi argumenti.
Žal pa smo po dveh letih dela v skupini ugotovili, je dejal Branko Sevčnikar, da se naše argumente v celoti ignorira in, da v postopkih javne obravnave Strategije, ni bila upoštevana nobena izmed naših tehtnih pripomb. Predsedstvo SDE Slovenije je na podlagi teh ugotovitev sklenilo, da je nadaljevanje dela v tej skupini zaradi popolnega neupoštevanja predlogov socialnih partnerjev, povsem nesprejemljivo in neproduktivno in je zato edina pot umik iz delovne skupine, saj ne želijo biti izgovor, da je bil ta strateški dokument sprejet s socialnim dialogom. V SDE so se sicer pripravljeni v delovno skupino tudi vrniti, a pod pogojem, da bodo v njej lahko sodelovali kot enakopraven partner. Branko Sevčnikar je ob tem še izpostavil dejstvo, da operativna delovna skupina v dosedanjih postopkih ni podala niti ene skupne pripombe, mnenja ali izhodišča, kar zgovorno pove, zakaj so v SDE mnenja, da je nadaljevanje sodelovanja pri takšnem načinu dela in vodenja skupine nesmiselno.
Na konferenci so še poudarili, da bodo v nadaljevanju uporabili vsa pravna sredstva, da bi lahko izrazili svoje mnenje in predloge za izboljšanje Strategije.

Energetski prehod je najzahtevnejši projekt v samostojni Sloveniji
 

Po mnenju sindikata morajo biti zanesljiva, kakovostna in cenovno ugodna oskrba gospodarstva in prebivalstva v Sloveniji tudi v času  okrevanja po pandemiji prednostna naloga ne samo pristojnega ministrstva, ampak celotne države. Zato je  po njihovih besedah izbira scenarija opustitve rabe premoga do leta 2033, ki ni podprt s celovito makroekonomsko analizo vseh stroškov in koristi naše celotne družbe in ne samo dveh regij,  zelo problematično in neodgovorno ravnanje. Kot so še poudarili na današnji predstavitvi, scenariji, ki predvidevajo povečano uvozno odvisnost niso skladni tudi z NEPN-om in vse odjemalce izpostavljajo tveganju precejšnjega zvišanja cen električne energije. Te so trenutno za dobro tretjino nižje od povprečnih cen električne energije v državah članicah EU, kar predstavlja tudi pomembno konkurenčno prednost slovenskega gospodarstva, na drugi strani pa je tudi element, ki preprečuje še večjo energetsko revščino. 
Kot je dejal predsednik sindikata SPESS Premogovnika Velenje Simon Lamot, po njihovi oceni predlagani scenarij z letnico izstopa iz premoga leta 2033 povsem nesprejemljiv tudi zato, ker ni podal nobenih konkretnih rešitev za pravični prehod zaposlenih v SAŠA regiji. Še posebej pa je skrb zbujajoče dejstvo,  da podani predlog izstopa iz premoga, ne temelji na nobeni strokovni analizi vseh stroškov in koristi naše celotne družbe ter se fokusira predvsem na okoljski vidik tega vprašanja, premalo pozornosti pa namenja tudi zelo pomembnim socialnim, gospodarskim in energetskim vprašanjem. 
Ob tem v SDE znova izpostavljajo, da je proizvodnja električne energije v Sloveniji, edina vrsta energije,  kjer smo večinoma samozadostni in je zato tudi neke vrste porok suverenosti države na energetskem, posledično pa tudi na ekonomskem področju. TEŠ je z instalirano močjo 9421 MW na pragu naša največja elektrarna in prispeva dobro tretjino k pokrivanju potreb po električni energiji, hkrati pa zagotavlja tudi pomembne sistemske storitve, ki jih ni mogoče nadomestiti s sončnimi elektrarnami. Poleg tega pa bo po vseh scenarijih potreba po električni energiji v prihodnje še naraščala, kar pomeni, da bomo poleg obstoječih proizvodnih virov in povečanju deleža obnovljivih virov, potrebovali tudi dodatne nove nizkoogljične vire. To je bil tudi odgovor na vprašanje, kako v SDE gledajo na dejstvo, da se v energetskih scenarijih Slovenije povsod omenja drugi blok JEK oziroma jedrska energija, katere nadaljnjo izrabo v SDE sicer odločno podpirajo.

Brane Janjič
O avtorju