V Sindikatu delavcev dejavnosti
energetike Slovenije so prepričani, da vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne
gradi Potemkinovo vas.
Dovolj je bilo zavajanj, menijo v SDE Slovenije in izpostavljajo naslednje ključno vprašanje: Ali se vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne ukvarja s prirejanjem dejstev, ker ni sposobno
voditi družbe, ali pa so v ozadju lastni interesi?
Energetski sindikat v sporočilu
za javnost, ki ga je podpisal predsednik SDE Slovenije Branko Sevčnikar, pojasnjuje:
Načeloma bi se lahko strinjali z navedbami poslovodstva HSE, da ni stvar
sindikata, da menjava uprave ali direktorje. Vendar, ko pridemo do točke, ko
vodstvo začne groziti z ukinitvijo več delovnih mest, da bi pokrili nepotrebne
stroške, ki jih je samo povzročilo, ne moremo ostati ravnodušni.
SDE: Izrečeni trditvi vodstva HSE si nasprotujeta!
V sindikatu lahko le upajo, kot so zapisali, da so
te slabe odločitve posledica nesposobnosti in da v ozadju niso kakšne druge
umazane igre. Vodstvo HSE je vseskozi govorilo in dokazovalo, kako težke
likvidnostne razmere vladajo v HSE. Generalni direktor Blaž Košorok je v
parlamentu govoril celo o likvidnostnem zlomu, danes pa javnosti razlagajo, da
so razmere normalne in da ima HSE izjemno dobro boniteto.
SDE se vprašuje: Kaj je torej res? Obe trditvi
vodstva HSE, izrečeni v zelo kratkem časovnem zaporedju, si namreč
nasprotujeta. Kdo torej dela pavšalne sklepe in kdo obtožuje? Kako je možno, da
se je še pred meseci vodstvo govorilo
(Stojan Nikolić na Kanalu A), da ni noben problem prodati obveznice po
ugodni ceni (nizki obrestni meri), danes pa ugotavljajo, da po pričakovani ceni
obveznic ni bilo moč prodati. Torej boniteta le ni prepričala potencialnih
kupcev.
Torej »road show«, kot pojasnjuje SDE, ni bil uspešen
in poslovodstvo pri potencialnih kupcih ni bilo deležno zaupanja, kljub temu da
je imelo podporo države in tega so se kupci tudi zavedali. Resnica torej je, da
je bila ugodna boniteta posledica državnega lastništva in ne zaupanja v
poslovodstvo, kot se je želelo prikazati. Realnost je bila povsem druga.
Interesa po pogojih, ki so bili pričakovani ni bilo in tu se je poslovodstvo
ustrašilo posledic, ki jih bo deležno zaradi nepotrebnega odplačila kredita
EIB, katerega ročnost je bila mnogo daljša, obrestna mera pa nižja.
Poleg tega SDE opozarja, da letni
strošek višjih obresti obveznic (pričakovana obrestna mera okoli 6%) v
primerjavi s kreditom EIB (obrestna mera 2,4%), ki se mu je vodstvo HSE, kot
dokazujejo javno objavljeni dokumenti, samovoljno odpovedalo, presegajo strošek
plač vseh 175 delavcev v TEŠ, ki jih namerava vodstvo TEŠ po navodilu HSE
odpustiti zaradi »racionalizacije poslovanja«. Povedano drugače: gospodarska
škoda v višini več kot 10 milijonov evrov, ki sta jo Košorok in Nikolič
povzročila HSE, skoraj za dvakrat presega višino »prihrankov«, ki bi jih rada
dosegla z odpuščanjem zaposlenih.
Zakaj vodstvo HSE ni storilo vse glede kredita pri EIB?
Po besedah SDE so dejstva jasna, zato javno
pozivajo vodstvo HSE, naj se ne zateka k pavšalnim odgovorom in naj povsem
jasno odgovori, zakaj ni storilo vse, da bi ohranilo 110 milijonov evrov
kredita pri EIB, in kakšni so bili in še bodo stroški nadomestitve kredita z
obveznicami oziroma novimi krediti. Seveda je v te stroške potrebno vključiti
tudi vse cenitve, izdelave bonitetnih ocen, stroške predčasnih odplačil,
razlike v obrestni meri in stroške organizatorjev prodaje. Da za podaljšanje
tega kredita, milo rečeno, niso storili prav veliko, kot pojasnjuje SDE, dokazujejo tudi javno objavljeni dokumenti
(Delo, 16. marec 2016).
Sindikalistom je dovolj tudi slikanja
Potemkinovih vasi o domnevni uspešnosti vodstva HSE. Izpostavljajo zagotovilo
poslovodstva HSE, da bo revizorjevo poročilo po dolgem času brez pridržka. Do
vključno leta 2012, ko še ni bilo sedanjega poslovodstva, so bila vsa
revizorjeva poročila, tako za družbo, kot skupino brez pridržka. Prvič so se pridržki ali
pojasnjevalni odstavki pojavili šele pri letnem poročilu za leto 2013 in se
nadaljevali za leto 2014. Se pravi, da so v času sedanjega poslovodstva revizorji
začeli izdajati mnenja s pridržki in sedaj je to isto poslovodstvo doseglo na
čudežen način - z odpisi, da pridržkov ne bo več. Zgodba se torej ponavlja: najprej
se naredi problem, potem pa ga rešujejo in na koncu so heroji, pojasnuje SDE.
Po mnenju SDE gre tudi za oškodovanje državnega proračuna
Nadalje so sindikalisti poudarili, da morajo kot davkoplačevalci opozoriti tudi na oškodovanje državnega proračuna preko neizplačevanja/skrivanja
dobičkov. Pri tako imenovanem finančnem
prestrukturiranju gre v resnici za poslabšanje ročnosti financiranja in na
podlagi napovedanih odpisov za poslabšanje strukture pasive v bilanci stanja, zaradi
povečanja tujih virov financiranja v primerjavi z lastnimi (kapitalom) ter za
prikrajšanje državne lastnine z namenom neizplačevanja dobičkov na dolgi rok.
Za slovenske davkoplačevalce je
po mnenju SDE prava katastrofa, da se morajo soočati s filozofijo vodstva HSE, da je bolje
plačevati visoke obresti tujim zasebnim skladom in bankam, kot pa dividende iz
dobička državi. Takšna politika je zelo nevarna. Zato vse odgovorne v tej državi,
še zlasti pa upravljalce državnega premoženja še enkrat pozivajo naj nemudoma
odpokličejo odgovorne za to katastrofo - vodstvo in nadzorni svet HSE.
Za zaključek pa po besedah vodstva SDE še o visoki
strokovnosti poslovodstva HSE: Ali ni nenavadno, da danes ugotavljajo, da ne potrebujejo več
refinanciranja v višini 285 milijonov evrov, ampak manj? Ali ni to podobna
zgodba kot tista o podražitvi bloka 6 za dodatnih 125 milijonov evrov (istega
vodstva HSE) po tistem, ko je bila finančna konstrukcija že zaključena? (mj)