SDE Slovenije še enkrat poziva k odpoklicu odgovornih v HSE-ju!

Dovolj je bilo zavajanj, menijo v SDE Slovenije in izpostavljajo naslednje ključno vprašanje: Ali se vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne ukvarja s prirejanjem dejstev, ker ni sposobno voditi družbe, ali pa so v ozadju lastni interesi?  

Energetski sindikat v sporočilu za javnost, ki ga je podpisal predsednik SDE Slovenije Branko Sevčnikar, pojasnjuje: Načeloma bi se lahko strinjali z navedbami poslovodstva HSE, da ni stvar sindikata, da menjava uprave ali direktorje. Vendar, ko pridemo do točke, ko vodstvo začne groziti z ukinitvijo več delovnih mest, da bi pokrili nepotrebne stroške, ki jih je samo povzročilo, ne moremo ostati ravnodušni.  

SDE: Izrečeni trditvi vodstva HSE si nasprotujeta! 

V sindikatu lahko le upajo, kot so zapisali, da so te slabe odločitve posledica nesposobnosti in da v ozadju niso kakšne druge umazane igre. Vodstvo HSE je vseskozi govorilo in dokazovalo, kako težke likvidnostne razmere vladajo v HSE. Generalni direktor Blaž Košorok je v parlamentu govoril celo o likvidnostnem zlomu, danes pa javnosti razlagajo, da so razmere normalne in da ima HSE izjemno dobro boniteto.  

SDE se vprašuje: Kaj je torej res? Obe trditvi vodstva HSE, izrečeni v zelo kratkem časovnem zaporedju, si namreč nasprotujeta. Kdo torej dela pavšalne sklepe in kdo obtožuje? Kako je možno, da se je še pred meseci vodstvo govorilo  (Stojan Nikolić na Kanalu A), da ni noben problem prodati obveznice po ugodni ceni (nizki obrestni meri), danes pa ugotavljajo, da po pričakovani ceni obveznic ni bilo moč prodati. Torej boniteta le ni prepričala potencialnih kupcev.  

Torej »road show«, kot pojasnjuje SDE, ni bil uspešen in poslovodstvo pri potencialnih kupcih ni bilo deležno zaupanja, kljub temu da je imelo podporo države in tega so se kupci tudi zavedali. Resnica torej je, da je bila ugodna boniteta posledica državnega lastništva in ne zaupanja v poslovodstvo, kot se je želelo prikazati. Realnost je bila povsem druga. Interesa po pogojih, ki so bili pričakovani ni bilo in tu se je poslovodstvo ustrašilo posledic, ki jih bo deležno zaradi nepotrebnega odplačila kredita EIB, katerega ročnost je bila mnogo daljša, obrestna mera pa nižja.  

Poleg tega SDE opozarja, da letni strošek višjih obresti obveznic (pričakovana obrestna mera okoli 6%) v primerjavi s kreditom EIB (obrestna mera 2,4%), ki se mu je vodstvo HSE, kot dokazujejo javno objavljeni dokumenti, samovoljno odpovedalo, presegajo strošek plač vseh 175 delavcev v TEŠ, ki jih namerava vodstvo TEŠ po navodilu HSE odpustiti zaradi »racionalizacije poslovanja«. Povedano drugače: gospodarska škoda v višini več kot 10 milijonov evrov, ki sta jo Košorok in Nikolič povzročila HSE, skoraj za dvakrat presega višino »prihrankov«, ki bi jih rada dosegla z odpuščanjem zaposlenih.  

Zakaj vodstvo HSE ni storilo vse glede kredita pri EIB?  

Po besedah SDE so dejstva jasna, zato javno pozivajo vodstvo HSE, naj se ne zateka k pavšalnim odgovorom in naj povsem jasno odgovori, zakaj ni storilo vse, da bi ohranilo 110 milijonov evrov kredita pri EIB, in kakšni so bili in še bodo stroški nadomestitve kredita z obveznicami oziroma novimi krediti. Seveda je v te stroške potrebno vključiti tudi vse cenitve, izdelave bonitetnih ocen, stroške predčasnih odplačil, razlike v obrestni meri in stroške organizatorjev prodaje. Da za podaljšanje tega kredita, milo rečeno, niso storili prav veliko, kot pojasnjuje SDE, dokazujejo tudi javno objavljeni dokumenti (Delo, 16. marec 2016).  

Sindikalistom je dovolj tudi slikanja Potemkinovih vasi o domnevni uspešnosti vodstva HSE. Izpostavljajo zagotovilo poslovodstva HSE, da bo revizorjevo poročilo po dolgem času brez pridržka. Do vključno leta 2012, ko še ni bilo sedanjega poslovodstva, so bila vsa revizorjeva poročila, tako za družbo, kot skupino brez pridržka. Prvič so se pridržki ali pojasnjevalni odstavki pojavili šele pri letnem poročilu za leto 2013 in se nadaljevali za leto 2014. Se pravi, da so  v času sedanjega poslovodstva revizorji začeli izdajati mnenja s pridržki in sedaj je to isto poslovodstvo doseglo na čudežen način - z odpisi, da pridržkov ne bo več. Zgodba se torej ponavlja: najprej se naredi problem, potem pa ga rešujejo in na koncu so heroji, pojasnuje SDE.  

Po mnenju SDE gre tudi za oškodovanje državnega proračuna

Nadalje so sindikalisti poudarili, da morajo kot davkoplačevalci opozoriti tudi na oškodovanje državnega proračuna preko neizplačevanja/skrivanja dobičkov. Pri tako imenovanem  finančnem prestrukturiranju gre v resnici za poslabšanje ročnosti financiranja in na podlagi napovedanih odpisov za poslabšanje strukture pasive v bilanci stanja, zaradi povečanja tujih virov financiranja v primerjavi z lastnimi (kapitalom) ter za prikrajšanje državne lastnine z namenom neizplačevanja dobičkov na dolgi rok.   

Za slovenske davkoplačevalce je po mnenju SDE prava katastrofa, da se morajo soočati s filozofijo vodstva HSE, da je bolje plačevati visoke obresti tujim zasebnim skladom in bankam, kot pa dividende iz dobička državi. Takšna politika je zelo nevarna.  Zato vse odgovorne v tej državi, še zlasti pa upravljalce državnega premoženja še enkrat pozivajo naj nemudoma odpokličejo odgovorne za to katastrofo - vodstvo in nadzorni svet HSE.  

Za zaključek pa po besedah vodstva SDE še o visoki strokovnosti poslovodstva HSE: Ali ni nenavadno, da danes ugotavljajo, da ne potrebujejo več refinanciranja v višini 285 milijonov evrov, ampak manj? Ali ni to podobna zgodba kot tista o podražitvi bloka 6 za dodatnih 125 milijonov evrov (istega vodstva HSE) po tistem, ko je bila finančna konstrukcija že zaključena? (mj)