SDE zaskrbljen nad prihodnostjo slovenske energetike

Sindikat dejavnosti energetike Slovenije je danes sklical tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje pojasnili razloge za napovedano zaostritev sindikalnega boja, Kot je dejal predsednik SDE Branko Sevčnikar, se je predsedstvo SDE na 10. izredni seji v ponedeljek seznanilo z aktualnimi dogajanji v slovenski energetiki in dejstvom, da na zahteve, ki so bile oblikovane na 9. seji, ni bilo pravega odmeva ter v zvezi s tem sprejelo nekaj odločitev. Tako se je predsedstvo SDE preoblikovalo v stavkovni odbor in sprejelo sklep, da izvedejo splošno opozorilno stavko v slovenski energetiki, ki se bo začela 28. avgusta in bo potekala izmenično v različnih družbah.
Po besedah Branka Sevčnikarja so se za ta korak odločili, ker na opozorila, predloge in  pozive k socialnemu dialogu glede prihodnosti slovenske energetike, ki jih SDE pošilja na različne naslove že več kot dve leti, ni pravega odmeva, razmere v določnem delu energetike pa se iz dneva v dan bolj zaostrujejo. »Ne želimo deliti usode nekaterih drugih panog, ko zaposleni niso pravočasno reagirali in smo bili potem priča njihovemu zlomu« je dejal Branko Sevčnikar in dodal, da jih še zlasti skrbijo informacije s strani vodstva HSE o enormnem povečevanju finančnega primanjkljaj v skupini HSE ter napovedi o možnem unovčenju poroštev za najete kredite s strani mednarodnih bank, s čimer bi bila močno ogrožena socialna varnost zaposlenih v skupini. V SDE tako upajo, da bodo z zaostritvijo ukrepov sindikalnega boja, vendarle pospešili proces oblikovanja energetske politike v smeri, ki bo še naprej zagotavljala zanesljivo in konkurenčno oskrbo prebivalcev z električno energijo in hkrati tudi ekonomsko socialno varnost zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu.

Edina stavkovna zahteva- odločno ukrepanje

Predsedstvo je ob napovedi splošne opozorilne stavke za razlog navedlo aktualne finančne težave v skupini HSE, neodzivnost pri razreševanju problemov, nejasno usodo zaposlenih v nekaterih energetskih družbah (TET, distribucija), neurejene odnose v delu slovenskega energetskega sistema , enostranske odločitve, ki povzročajo še dodatne težave ter predvsem popolno pomanjkanje socialnega dialoga. Zato, kot so zapisali v obrazložitvi edine stavkovne zahteve, od vseh dogovornih zahtevajo odločno ukrepanje pri razreševanju perečih vprašanj. Kot rečeno, naj bi se opozorilna splošna stavka, ki je tako izključnega interesnega značaja in ne vsebuje socialnih zahtev, začela 28. avgusta v obliki dvourne opozorilne stavke, v primeru, da kmalu ne bo znana usoda Termoelektrarne Trbovlje, pa znotraj skupine HSE lahko tudi prej. Branko Sevčnikar je ob tem izpostavil, da bodo stavko izpeljali v skladu z veljavno zakonodajo in se ob tem držali vseh predpisanih postopkov, pri čemer pa izrazil tudi upanje, da bo v vmesnem času vendarle prišlo tudi do določenih premikov v dialogu s pristojnimi organi zaradi česar potem ne bi bilo treba še zaostrovati napovedanih ukrepov. »Že dve leti si prizadevamo, da bi se skupaj pogovorili o nastalih težavah in poiskali možne rešitve, pri čemer smo podali tudi vrsto predlogov. A žal brez uspeha. Medtem, ko so nekatere evropske države že pred časom sprejele določene ukrepe, da bi zavarovali domače energetske družbe, ki so se znašle v težavah zaradi neustrezne evropske politike glede obnovljivih virov, pri nas nismo storili še nič. Še več, dragocena energetska lokacija v Trbovljah se sooča z možnostjo stečaja in likvidacije, vse bolj pa narašča tudi finančna luknja znotraj skupine HSE, pri čemer nam nihče ne zna pojasniti pravih vzrokov in tudi ne predstaviti ukrepov, da bi zaustavili tovrstne trende«, je dejal Branko Sevčnikar.
Da celotno dogajanje znotraj HSE poteka mimo ustaljenih okvirov, je bil mnenja tudi Bojan Majhenič , predsednik koordinacije proizvodnje v SDE, ki je dejal, da se soočajo s stalno novimi podatki o finančni luknji, ki naj bi s približno prvotnih 400 milijonov evrov, ki jih bo menda treba za obstoj skupine HSE zagotoviti v naslednjih nekaj letih, zdaj  narasla že na več kot 800 milijonov. »Pred člane sindikata in zaposlene želimo stopiti z jasnimi informacijami, kako naprej in s konkretnimi odgovori s katerimi ukrepi bomo zagotovili uspešen obstoj skupine HSE še naprej. Iz poteka dosedanjih dogodkov, pa se nam še vedno zdi, da so v ozadju namere o razvrednotenju našega premoženja in privatizaciji Holdinga Slovenske elektrarne. Gre namreč za družbo, ki ima v celoti prenovljene elektrarne na Dravi in Soči in bo kmalu zagnala tudi sodoben termo blok v Šoštanju, ki bodo lastniku zagotavljale dragoceno električno energijo brez večjih naložb vsaj še naslednjih 40 let, zato so apetiti po tem premoženju veliki.« je povedal Bojan Majhenič.
»Nikakor ne želimo iti po poti, ki so jo že prešle nekatere druge države, ki zdaj znova drago odkupujejo privatizirane energetske družbe« pa je dejal predsednik koordinacije elektrogospodarstva v SDE Valter Vodopivec, ki je opozoril tudi na številna nerešena vprašanja znotraj distribucije (odprodaja tržnih družb distribucije, njihovo združevanje, razmerja med SODO in posameznimi distribucijskimi podjetji). »Ne želimo, da bi bili v tem času zamenjave vlad sprejeti nekateri ukrepi, ki bi imeli dolgoročne posledice za slovensko elektrogospodarstvo, zato si želimo tvornega dialoga z vsemi vpletenimi in priložnosti, da predstavimo naše poglede na prihodnost slovenske energetike« je sklenil Valter Vodopivec in dejal, da tokratna stavka ni namenjena vprašanjem, kakšne plače naj bi v slovenskem elektrogospodarstvu imeli, ampak "kolikokrat naj bi jih še prejeli".  Ob tem je še poudaril, da se slovensko elektrogospodarstvo ponaša s številnimi dobrimi poslovnimi kazalci, ki so med najvišjimi v Evropi, kar nam priznavajo tudi tujci in zaradi česar SDE tudi tako odločno nasprotuje vsem korakom, ki bi lahko ogrozili zanesljivost oskrbe z električno energijo in privedli do odprodaje dragocenega državnega premoženja. (bj)