Se izrabi vetrne energije pri nas obetajo boljši časi?

Vse kaže, da se po uradnem odprtju naše prve omembe vetrne elektrarne v bližini Dolenje vasi pri Senožečah z instalirano močjo 2,3 MW izrabi vetrne energije tudi v Sloveniji obetajo boljši časi. Tako se je po objavi seznama potencialnih lokacij za vetrne elektrarne, ki je nastal v okviru priprav gradiv za novi nacionalni energetski program in študije z naslovom Karte občutljivih območij za ptice za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki so jo pripravili v Društvu za opazovanje ptic, kar nekaj investitorjev odločilo, da razkrije svoje načrtovane projekte. Prvi vetrnici pri Senožečah, ki na leto proizvede približno  4,5 milijona kilovatnih ur, naj bi se tako na isti lokaciji pridružile še tri do štiri podobne, družba TM Energija pa naj bi prav tako ob avtocesti v občini Hrpelje-Kozina v prvi fazi postavilo deset manjših 50 kW in v tretjem letu obratovanja še eno večjo 5 MW vetrnico. Načrte za postavitev vetrnega polja na območju med Razdrtim in Senožečami s kar 40 vetrnicami po moči podobnimi tisti v Dolenji vasi naj bi imelo tudi podjetje Vepa park.
Za postavitev prvih vetrnic na območju Pohorja pa se zanimajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor in hčerinskem podjetju Elektra Maribor Oven, kjer pravijo, da so že začeli tudi prve pogovore s potencialnimi partnerji. Ob tem gre omeniti, da Slovenija pri rabi vetrne energije precej zaostaja za drugimi evropskimi državami, pri čemer je denimo samo lani v Evropski uniji bilo na novo postavljenih za 11.840 MW novih vetrnih elektrarn. Še bolj mogočen pa je podatek, da so skupne zmogljivosti vetrnih elektrarn na svetu konec minulega leta dosegle že zavidljivih 281 GW, od tega jih je bilo skoraj 40 odstotkov oziroma za 109 GW v Evropi. (bj)