Še trdnejša zaveza EU podnebni nevtralnosti do leta 2050

Danes je namreč predstavila predlog, da se v zakonodajo vključi politična zaveza EU, da bo do leta 2050 podnebno nevtralna za zaščito planeta in ljudi. V evropskih podnebnih pravilih sta določena cilj za leto 2050 in usmeritev za vse politike EU, ob tem pa pravila javnim organom, podjetjem ter državljankam in državljanom zagotavljajo predvidljivost. Komisija hkrati začenja tudi javno posvetovanje o prihodnjem evropskem podnebnem paktu. Njegov namen je sodelovanje javnosti pri sooblikovanju tega instrumenta.

Komisija z evropskimi podnebnimi pravili predlaga pravno zavezujoč cilj neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Institucije EU in države članice so skupaj dolžne sprejeti potrebne ukrepe za izpolnitev cilja na ravni EU in nacionalni ravni. Podnebna pravila vključujejo ukrepe za spremljanje napredka in ustrezno prilagoditev našega delovanja na podlagi obstoječih sistemov, kot so proces upravljanja za nacionalne energetske in podnebne načrte držav članic, redna poročila Evropske agencije za okolje ter najnovejši znanstveni dokazi o podnebnih spremembah in njihovih učinkih. Napredek se bo spremljal vsakih pet let v skladu s pregledom globalnega stanja v okviru Pariškega sporazuma.

Podnebna pravila obravnavajo tudi usmeritev za dosego cilja za leto 2050. Med drugim bo komisija na podlagi celovite ocene učinkov predlagala nov cilj EU za leto 2030 v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Podnebna pravila bodo posodobljena, ko bo opravljena ocena učinkov. Komisija bo do junija 2021 pregledala vse ustrezne instrumente politike in jih po potrebi dopolnila za zagotovitev dodatnega zmanjšanja emisij za leto 2030. Predlagala bo določitev krivulje za celotno EU za obdobje 2030–2050 za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za merjenje napredka in zagotovitev predvidljivosti za javne organe, podjetja ter državljane in državljanke. Do septembra 2023 in nato vsakih pet let bo komisija ocenila tudi skladnost ukrepov EU in nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti in krivuljo za obdobje 2030–2050. Poleg tega bo pooblaščena tudi za izdajanje priporočil tistim državam članicam, katerih ukrepi niso skladni s ciljem podnebne nevtralnosti, države članice pa bodo morale ta priporočila ustrezno upoštevati oziroma pojasniti, zakaj jih niso upoštevale. Komisija lahko tudi pregleda ustreznost krivulje in ukrepov na ravni EU. Poleg tega bodo države članice morale razviti in izvajati tudi strategije prilagajanja, da bi tako okrepile odpornost in zmanjšale ranljivost zaradi učinkov podnebnih sprememb.

Poleg vladnih politik in predpisov morajo vsi sektorji družbe in gospodarstva sodelovati tudi pri prehodu na podnebno nevtralno Evropsko unijo. In prav zato komisija začenja javno posvetovanje o novem evropskem podnebnem paktu – obsežno pobudo, da bi državljankam in državljanom ter deležnikom dala glas in jim omogočila sooblikovati nove podnebne ukrepe, izmenjavo informacij, izvajanje lokalnih dejavnosti in predstavitev rešitev, ki jih lahko uporabijo tudi drugi. Javno posvetovanje bo potekalo 12 tednov. Prispevki pa bodo uporabljeni za oblikovanje podnebnega pakta, ki bo predstavljen pred zasedanjem konference Združenih narodov o podnebnih spremembah novembra 2020 v Glasgowu (COP26).

Hkrati je komisija uradno začela delo v zvezi z objavo začetnih ocen učinka o prihodnjem mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah in pregledom direktive o obdavčitvi energije, dvema drugima pomembnima političnima instrumentoma v okviru evropskega zelenega dogovora. Kolegij komisarjev je poleg tega sprejel predlog, da se leto 2021 razglasi za evropsko leto železnic, da bi se poudarile koristi za podnebje, ki jih prinaša večja uporaba železniškega omrežja za potnike in tovor.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti dejala, da sprejemajo ukrepe, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina na svetu. S podnebnimi pravili se pravno izražajo politične zaveze, ki nas vse dokončno usmerjajo na poti k bolj trajnostni prihodnosti in so temelj evropskega zelenega dogovora. Zagotavljajo predvidljivost in preglednost za evropsko industrijo in vlagatelje ter podajajo usmeritev za strategijo za zeleno rast in zagotavljajo, da bo prehod postopen in pravičen.

Izvršni podpredsednik za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans pa je dodal, da EU prehaja od besed k dejanjem in evropskim državljankam in državljanom s tem dokazuje, da si Evropa resno prizadeva do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov. Z evropskimi podnebnimi pravili tudi mednarodnim partnerjem sporoča, da je to leto, v katerem je treba skupaj okrepiti globalna prizadevanja za uresničitev skupnih ciljev Pariškega sporazuma. Podnebna pravila bodo zagotovila, da bomo še naprej osredotočeni in disciplinirani ostali na pravi poti in prevzeli odgovornost za doseganje ciljev, je še poudaril.