Glavne odprte teme podnebne konference COP26 so: šesti člen pariškega sporazuma, preglednost, prilagajanje vključno s svetovnim ciljem prilagajanja, škode in izgube ter skupni časovni okviri za nacionalno določene prispevke. V tekočem tednu podnebne konference COP26 bodo pogajanja prešla v sklepno fazo na politični ravni. Na teh pogajanjih ministri skušajo doseči soglasje o ključnih zgoraj omenjenih odprtih vprašanjih. Predsedujoča Slovenija, katere delegacijo vodi mag. Andrej Vizjak, minister za okolje in prostor, skupaj z Evropsko komisijo na pogajanjih zastopa Evropsko unijo. Minister je poudaril, da COP26 predstavlja odločilni korak za prihodnost našega planeta in mlajše generacije, ki nemočno opazujejo, kako se bodo udeleženci te dni odločili za prihodnost naše zemlje in s tem zapečatili usodo vseh. Doseganje zastavljenih podnebnih ciljev predstavlja celovit sistem podpornih ukrepov, vključno z uporabo prihodkov od ukrepov za spodbujanje inovacij in blažitev učinkov podnebnih sprememb, zlasti za najbolj ranljivo prebivalstvo. Unija je v času pandemije zagotovila obsežen sveženj evropskih sredstev za soočanje s krizo, okrevanje pa bo v znamenju zelenega in digitalnega prehoda.
Države članice evropske unije zagotavljajo največji delež javnega podnebnega financiranja za pomoč državam v razvoju na globalni ravni. Leta 2019 so državam v razvoju zagotovile sredstva v višini 21,9 milijarde evrov. Ta finančna sredstva podpirajo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v teh državah. EU želi voditi z zgledom, zato je v okviru Evropskega podnebnega zakona določila ambiciozen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, in sicer za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Poleg tega se je zavezala, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Podnebna konferenca naj bi se po programu zaključila 12. novembra s sprejetjem poročila o 26. zasedanju COP in sklepov, ki so v pripravi že dlje časa.