Krožno gospodarstvo v javnosti ni več neznana tema, veliko energije ji namenjajo v gospodarstvu, z njo se veliko ukvarjajo različne stroke in inštitucije.
Pred dnevi je v Mariboru potekala 1. mednarodna konferenca TBMCE 2018 o tehnologijah in poslovnih modelih za krožno gospodarstvo, ki sta jo izvedla SRIP - Krožno gospodarstvo in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Častni pokrovitelj dogodka konference je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Kot so po končanem dogodku poudarili predstavniki organizatorjev omenjenega dogodka, je konferenca, ki so se je udeležili raziskovalci, znanstveni in tudi praktiki iz podjetij iz Slovenije in tujine, z različnih vidikov obravnavala razvoj tehnologij in poslovnih modelov za krožno gospodarstvo. Vsi se namreč že zelo dolgo in dobro zavedajo, da je vprašanje odpadkov in kako jih ponovno vključiti v uporabo in priti do najmanjše možne količine končnih odpadkov, izjemno pomembno in skorajda odločilno za obstoj in razvoj.
Izpostavljena tudi tema o trajnostni energiji
Popolnoma jasno je tudi, da so lahko odpadki zelo dragocena in koristna sekundarna surovina, hkrati pa je tudi jasno spoznanje, da je včasih primarna surovina še vedno cenejša in se reciklaža z ekonomskega vidika enostavno ne splača. Vendar takšna, pravzaprav vsem razumljiva vprašanja niso bila edina tema konference, na kateri je bilo veliko strokovnih predavanj, sodelujoči pa so tudi aktivno sodelovali v panelnih diskusijah. Med posameznimi temami konference je bila izpostavljena tudi tema o trajnostni energiji in znotraj nje energetska izraba odpadkov, obnovljiva energija, shranjevanje energije in nove energetske tehnologije. Pri temi o biomasi in alternativnih surovinah je bila vsebinsko izpostavljena trajnostna mobilizacija biomase, ligno-celulozne biorafinerije in alternativne surovine za inovativne (bio)proizvode.
Zanimiva je bila tudi tema o sekundarnih surovinah in funkcionalnih materialih, kjer so izpostavili industrijske in gradbene odpadke, odpadke pri rušenju, predelavo bioloških odpadkov v koristne produkte, odpadno električno in elektronsko opremo, plastične, tekstilne, komunalne in druge odpadke, dotaknili pa so se tudi proizvodov iz odpadnih vod in napredne embalaže. Zanimive so bile tudi predstavitve konkretnih projektov, ki jih izvajajo skupina Kolektor (projekt recikliranja plastomagnetov), podjetje M Sora d. d. (projekt ReWin) in podjetje IOS (projekt Resyntex).
Na konferenci so spregovorili tudi o zakonodaji, tako evropski kot slovenski, ki ureja področje. Krožno gospodarstvo ni več neznana tema, o njej se veliko govori tudi v splošni javnosti, veliko energije ji namenjajo v gospodarstvu, z njo se pri svojem raziskovalnem delu ukvarjajo različne stroke in inštitucije.
V sodelovanju različnih področij je mogoče narediti še več
»Tudi v tej konferenci vidim priložnost, da na postavljenih temeljih utrdimo smeri razvoja, ki bodo odločilno vplivale na dobrobit planeta in vseh njegovih prebivalcev. Pri tem si ne postavljam utvar, da nam bo to v celoti uspelo. Gojim pa pričakovanje, da bomo v mozaik krožnega gospodarstva dali naš prispevek, ki je, tako kot prispevki vseh drugih, nujen in dragocen, saj situacija pričakuje in zahteva sodelovanje,« je med drugim poudaril dr. Roman Glaser, predsednik ŠGZ in predsednik Programskega sveta SRIP - Krožno gospodarstvo.
Kot so še sporočili z omenjenega dogodka, je konferenca dokazala, da je napredek na tem področju velik in hkrati opozorila, da imamo še veliko rezerv za doseganje še boljših rezultatov. Dokazala je tudi, da je mogoče narediti še več, ko se problemov lotimo v sodelovanju različnih področij.