Program LIFE za obdobje 2014-2020 je instrument EU za financiranje okoljskih in podnebnih ukrepov. Njegov splošni cilj je pomagati pri izvajanju in razvoju okoljske in podnebne politike in zakonodaje EU s sofinanciranjem projektov z evropsko dodano vrednostjo. S programom LIFE Evropska komisija želi prispevati k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo učinkovito uporabljalo vire in bo odporno na podnebne spremembe, k izboljševanju kakovosti okolja ter k ustavitvi in zmanjševanju izgube biotske raznovrstnosti. Cilj programa je izboljšati razvoj, izvajanje ter uveljavljanje okoljske in podnebne politike in zakonodaje EU, spodbuditi in zagovarjati vključevanje ter postavljanje v ospredje okoljskih in podnebnih ciljev v drugih politikah ter praksi. S tem želi komisija podpreti boljše okoljsko in podnebno upravljanje na vseh ravneh, vključno s tesnejšo udeležbo civilne družbe, nevladnih organizacij in lokalnih akterjev ter podpreti izvajanje sedmega okoljskega akcijskega programa. Proračun sedanjega programa LIFE znaša 3,4 milijarde evrov.
V skladu s splošnimi napotki smernic za boljše pravno urejanje vmesna ocena programa LIFE obravnava njegovo ustreznost in dodano vrednost EU. V poročilu so preučili, ali program ustrezno rešuje vprašanja, ki naj bi jih obravnaval, pri tem pa se vrednost dodaja glede na to, kaj bi države članice dosegle s samostojnim ukrepanjem. Ocenjuje tudi, ali je program pri tem uspešen in učinkovit ter ali so njegove določbe skladne z drugimi programi. V poročilu pa so zajeta tudi priporočila za nadaljnje ukrepe.
Ocena je bila izvedena na zgodnji stopnji izvajanja programa, saj se mora večina projektov šele začeti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da projekti LIFE povprečno trajajo od štirih do petih let, zato prve dejanske rezultate lahko pričakujemo v obdobju 2019-2020. Tako je bilo tokratno ocenjevanje osredotočeno predvsem na postopke, vzpostavljene za dosego njegovih ciljev, začete dejavnosti (kot so pogodbe oziroma projekti, ki se že financirajo) in po potrebi njihove pričakovane rezultate. Zunanja neodvisna ocena pa kljub omenjenim omejitvam kaže, da izvajanje programa LIFE napreduje v pravi smeri.
Do zdaj zbrani podatki kažejo, da je to edini program, pri katerem so okoljski in podnebni ukrepi na prvem mestu. Če drugi programi obravnavajo okoljska in/ali podnebna vprašanja, so njihovi ukrepi osredotočeni na druge splošne cilje. Iz poročila izhaja, da je program prožen instrument, s katerim se financirajo projekti različnih obsegov in ki privablja mala, srednja in velika podjetja, univerze, raziskovalne centre, nacionalne in lokalne organe, civilno družbo ter različne nevladne organizacije. Kot je bilo prikazano z evropsko solidarnostno enoto, v okviru katere je predviden poseben niz okoljskih in podnebnih ukrepov, ki se financira s programom LIFE, se lahko ta program zelo hitro odzove na spreminjajoče se politične in družbene potrebe. Iz ocene izhaja, da se program LIFE odziva na obstoječe potrebe in izboljšuje svojo učinkovitost. Nove značilnosti, uvedene z veljavno uredbo o programu LIFE, in zlasti podprogram, namenjen podnebnim ukrepom (ki s svojimi letnimi razpisi za zbiranje predlogov omogoča financiranje novonastalih prednostnih nalog), ter integrirani projekti in projekti za povečanje zmogljivosti so pritegnili precejšnje zanimanje deležnikov, kar se kaže v velikem številu oddanih vlog. Poleg tega so dodatna finančna sredstva, zbrana z integriranimi projekti, izjemno visoka, kar dokazuje, da program dobro opravlja svojo spodbujevalno vlogo.
Kot kaže poročilo je program LIFE poznan zaradi svojega pomena in kakovosti dejavnosti, ki se odzivajo na lokalne potrebe, zato ga deležniki in splošna javnost v EU cenijo. Nadalje program LIFE po pričakovanjih zagotavlja stroškovno učinkovitost ter lahko do zdaj prikaže neposreden in izmerljiv učinek, na primer na zmanjšanje emisij in porabo energije ali na varstvo biotske raznovrstnosti z izboljševanjem stanja ohranjenosti vrste. Prav tako je program LIFE izjemno cenjen zaradi dodane vrednosti EU, saj zagotavlja, da se okoljska in podnebna zakonodaja in politike EU dosledno uporabljajo po vsej EU. Dobro se odziva na čezmejne in nadnacionalne izzive, ki jih država članica sama verjetno ne bi obravnavala. Omogočil je boljšo delitev odgovornosti in spodbudil solidarnost pri upravljanju oziroma ohranjanju okoljskih sredstev EU. Predstavlja platformo na ravni EU za izmenjavo dobrih praks in predstavitvene dejavnosti.
Ocena programa kaže še, da ta prispeva k razvoju gospodarstva, saj industrijo EU spodbuja, da razvija okoljske tehnologije, ki so ena od konkurenčnih prednosti EU. Gospodarstvo s pomočjo programa LIFE dosega rezultate bližje trgu kot drugi skladi, ter predstavlja rešitve za naravo, ki se lahko nadgradijo na trgu ali z drugimi sredstvi, kar povečuje število zelenih delovnih mest, s spodbujanjem trajnostnega razvoja pa podpira tudi dolgoročno ekonomsko sposobnost in stabilnost gospodarstva.
Nekatere najnovejše spremembe na področju razvoja politike, ki so se začele hkrati s programom, kot so: sveženj krožnega gospodarstva, okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, izvajanje Pariškega sporazuma in morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, pa bodo oblikovale gospodarstvo EU še v prihodnjih desetletjih. Program se lahko pohvali tudi z dobrim upravljanjem, saj se sredstva porabljajo v skladu s finančnimi pravili, hkrati pa se zagotavljajo merljivi rezultati, ki imajo precejšen vpliv na terenu. To zagotavlja sistem spremljanja, ki omogoča pravočasno sprejemanje odločitev.
V oceni je zapisanih tudi nekaj priporočil za izboljšanje programa. Tako se je pokazala potreba po usmeritvi na obstoječe in nove prednostne naloge, kot so krožno gospodarstvo, izvajanje okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, zlasti s spodbujanjem inovacij, izvajanje Pariškega sporazuma, morebitni pregled strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam, doseganje ciljev direktiv o naravi, izvajanje Agende 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, vse v mejah razpoložljivih finančnih sredstev. Te prednostne naloge bodo obravnavane z natančno prilagoditvijo financiranja po posameznih prednostnih področjih. Glede na to, da v trenutno veljavni uredbi niso bili uvedeni vsi prvotno predvideni oziroma predlagani ukrepi poenostavitve, ostajajo možnosti in potreba po poenostavitvi postopkov programa LIFE za dodeljevanje nepovratnih sredstev, zlasti pri vložitvi predlogov in pri poročanju. Da bi bila strategija komuniciranja bolje prilagojena ciljnim skupinam in bi bolje prenašala ključna sporočila s posebnim ciljem, je potreben dejavnejši in odzivnejši pristop. Prav tako bi morala strategija zagotavljati tudi bolj strukturirano usklajevanje med udeleženci. Nadalje poročilo vsebuje priporočilo, da bi morala obstajati možnost za povečanje ponovljivosti in prenosljivosti projekta, in sicer z usmerjanjem na ovire, ki preprečujejo nadaljevanje dejavnosti po zaključku projekta (na primer: pomanjkanje finančnih sredstev in zmogljivosti oziroma človeških virov za načrtovanje naložb), s čimer bi se razvila serija projektov za naložbe iz drugih sredstev EU in iz zasebnega sektorja. Zadnje priporočilo izpostavlja potrebo po močnejši vlogi nacionalnih kontaktnih točk, ki bi tako lahko zagotovile minimalno raven storitev po vseh državah članicah in proaktivnejši pristop.
Ugotovitve iz vmesne ocene programa LIFE bodo odločilne pri pripravi naslednjega večletnega delovnega programa za obdobje 2018-2020 in večletnega finančnega okvira po letu 2020.