Od začetka leta do konca septembra je bilo na Borzenu, organizatorju trga z elektriko, evidentiranih 74.921 zaprtih pogodb in obratovalnih pogodb v skupni količini 60.639 GWh. Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evidentiranih 7.353 pogodb v skupni količini 13.870 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 6.393 GWh in je bil za 11,5 odstotka manjši v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izvoz elektrike se je v primerjavi z letom 2019 zmanjšal za 0,8 odstotka in je znašal 7.477 GWh, brez upoštevanja izvoza iz hrvaškega dela NEK pa je znašal 6.210 GWh in se je povečal za 20,2 odstotka. Količinsko se je uvoz najbolj zmanjšal na avstrijski meji, in sicer za 704 GWh oziroma za 14,8 odstotka, izvoz pa najbolj na italijanski meji, in sicer za 913 GWh ali za 47,8 odstotka.
Uvozna odvisnost glede elektrike (brez upoštevanja hrvaškega dela NEK) iz sosednjih držav se je tako v prvih devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 42,6 odstotka in je znašala 1.181 GWh.
Če pogledamo samo september, pa lahko ugotovimo, da je bila Slovenija celo neto izvoznica elektrike v višini 16 GWh. Razlog za to sta višja evidentirana proizvodnja, ki je bila predvsem zaradi boljših hidroloških razmer od primerljive lanske višja kar za 26 odstotkov, in za 5 odstotkov nižji evidentiran odjem v primerjavi s septembrom lani. Padec povpraševanja po električni energiji je sicer zaznati že vse od začetka izbruha epidemije in posledično zmanjšanja industrijske in storitvene dejavnosti.