Družba HESS je bila s strani Republike Slovenije ustanovljena kot podjetje, s poslanstvom proizvodnje okolju prijazne električne energije in promocije ter izvedbe projektov obnovljivih virov energije. Zato se čutijo dolžni odzvati na nedavni poziv s strani aktivistov proti HE Mokrice, naj vlada razveljavi svojo odločitev, ki omogoča izvedbo projekta HE Mokrice. V nadaljevanju navajajo šest dejstev in resnic, mimo katerih ne morejo.
1. NEPN predvideva izgradnjo HE Mokrice do leta 2028
Slovenski strateški dokument Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki ga je februarja 2020 sprejela vlada pod vodstvom Marjana Šarca, v svojih načrtih upošteva izgradnjo HE Mokrice do leta 2028. Z vidika zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega omrežja (EES) so namreč HE Mokrice nujno potrebne, če želimo vključevati načrtovano količino sončnih elektrarn in preprečiti razpad EES omrežja. Pomen HE za Slovenijo sicer izpostavlja tudi Evropska komisija, ki meni, da bi lahko bolje izkoristili energetski potencial iz našega okolja. Pri tem bi morali v Sloveniji, kot v svojem odzivu na naš NEPN opozarja Evropska komisija, prav hidroelektrarnam dodeliti vidnejšo vlogo.
2. Slovenija ni samooskrbna z električno energijo
Po podatkih iz zadnjega poročila Agencije za energijo je Slovenija še vedno 17-odstotno odvisna od uvoza električne energije. Na evropskih borzah cene električne energije presegajo 400 EUR/MWh, medtem ko HE v Sloveniji to energijo proizvedejo vsaj 10-krat ceneje. Z vidika gospodarstva nas čakajo težki časi, saj slovenska podjetja od trgovcev z električno energijo trenutno prejemajo ponudbe za dobavo elektrike v višini tudi do 800 evrov za MWh. Če torej stroškov električne energije ne bomo znižali, se zastavlja vprašanje, kako bodo slovenska podjetja še ostala konkurenčna? Nihče si niti ne želi pomisliti na možnost nižanja plač. Ne moremo mimo dejstva, da HE na letni ravni zagotovijo 1/3 vse električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Samooskrbnost, razpoložljivost in konkurenčne cene električne energije so, poleg hrane, za blaginjo naroda vsekakor ključne v teh zaostrenih geopolitičnih razmerah.
3. Evropska unija podpira gradnjo novih hidroelektrarn
Kot odziv na rusko-ukrajinsko krizo je Evropska komisija v sklopu Načrta RePowerEU: cenovno dostopna, zanesljiva in trajnostna energija za Evropo, pripravila tudi priporočila za odpravo prepočasnega in zapletenega izdajanja dovoljenj za obsežne projekte na področju energije iz OVE ter predlagala spremembe direktive o energiji iz OVE, da bo ta priznana kot prevladujoč javni interes. Evropska komisija je v svoji oceni slovenskega NEPN, izpostavila, da OVE in s tem tudi hidropotencial v Sloveniji ostajajo neizkoriščeni in, da moramo pri postavljanju ciljev glede vdeleža OVE postati bolj ambiciozni ter poenostaviti zapletene administrativne postopke pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor.
4. Poplavno nevarnost lahko hitro in učinkovito reši le projekt HE Mokrice
Izvedbo projekta izgradnje petih HE na spodnji Savi (sem sodi tudi HE Mokrice) določa že v letu 2000 sprejet Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Iz obrazložitve zakona je jasno razvidna tudi ključna prednost izgradnje verige HE, in sicer ureditev poplavne varnosti, pri čemer bodo doseženi najmanjši možni vplivi na okolje in sočasno rešena trajnostna ureditev prostora ob Savi. V letu 2013 je bil na Vladi RS pod vodstvom Alenke Bratušek sprejet tudi državni prostorski načrt, ki je projekt HE Mokrice umestil v prostor in ob tem določil, da se lahko poplavna varnost na tem območju celovito in pravočasno uredi zgolj z izvedbo projekta HE Mokrice. Ob tem je treba poudariti, da je v vseh teh postopkih imela možnost vključitve v odločanje tudi javnost. Na osnovi strokovnih dejstev in javnih razprav je nato prevladala odločitev za projekt HE Mokrice.
5. Prevlada javne koristi je odločila v prid izvedbi projekta HE Mokrice
Tehtanje posameznih javnih koristi je bilo izvedeno temeljito in na strokovni ravni. Postopek prevlade javne koristi obnovljivih virov nad javno koristjo ohranjanja narave se je začel že v letu 2020 in bil v letošnjem letu z Odločbo Vlade RS tudi zaključen. Na podlagi številnih strokovnih mnenj in večletnih študij tako domačih kot tujih strokovnjakov in organizacij s področja ihtiologije, biologije, naravovarstva idr., je presoja izkazala, da je projekt HE Mokrice sprejemljiv in da bo kljub posegu, z izvedenimi ukrepi na tem območju dosežena dolgoročna ohranitev biotske raznovrstnosti. Prav tako so strokovne podlage pokazale, da alternative projektu HE Mokrice ni, in sicer predvsem kar zadeva zagotavljanja pravočasne in celovite poplavne varnosti, kar je tudi eden izmed kljućnih ciljev tega projekta. V proces odločanja so se imeli možnost vključiti tako javnost kot nevladne organizacije in tam predstaviti svoje rešitve, pobude in argumente. V postopku se je tudi izkazalo, da so načrtovani naravovarstveni ukrepi najboljši možni.
6. Sušna obdobja kličejo po gradnji novih večnamenskih projektiov, kot je HE Mokrice
Tovrstni pozivi aktivistov proti HE Mokrice ob zaustavitvi HE Solkan so zgolj propagandna akcija, saj želijo vsak naravni pojav izkoristiti v svojo korist. Ni naključno, da vodijo aktivno kampanjo in propagando ravno v času, ko o pravnomočnosti Odločbe Vlade o izgradnji HE Mokrice odloča sodišče. To je lahko razumeti tudi kot izvajanje pritiska na sodišče in odločevalce, kar je nedopustno. Dejstvo je, da gre pri naravnih pojavih za cikle narave. Kot imamo na dolgi rok ledeno dobo in dobo segrevanja, imamo kratkoročno gledano sušna in deževna obdobja. HE na spodnji Savi delujejo od leta 2006 in tako dolgo trajajoče slabe hidrologije v zadnjih 17 letih še ni bilo. Ampak v sušnem obdobju proizvodnja električne energije pravzaprav niti ni na prvem mestu. Sedaj hidroelektrarne rešujejo predvsem problem, kako čim večje količine vode zadržati čim dlje na ozemlju. To pa posledično pomeni boljše možnosti za pridelavo hrane, boljše življenjske pogoje ljudi in živali ter krepitev zalog pitne vode. In HE so v tem primeru skupni imenovalec in slovenski privilegij.
Zavedati se je treba, pravijo v HESS, da so edina stalnica v naravi spremembe. Znanost in projekti so bili vedno gonilo razvoja in to bodo tudi ostali. Zato je podpise tovrstnih pobud z izkoriščanjem pojma »v imenu znanosti« potrebno najostreje obsoditi, saj je jasno, da gre zgolj za propagando maloštevilnih okoljskih aktivistov, ki nasprotujejo razvoju Slovenije in varnosti prebivalcev ob Savi. Narava nenazadnje ni last zgolj samooklicane in maloštevilne elite naravovarstvenikov, ampak tudi navadnega človeka. Zato zavzemanje zgolj za ozke parcialne interese na dolgi rok ne koristi nikomur. Niti naravi niti človeku. Podnebne spremembe so dejstvo, naša dolžnost pa je, da se na njih prilagodimo v skupnem sodelovanju do te mere, da bomo lahko imeli kakovostno in človeka vredno življenje. Medtem, ko tovrstni pozivi okoljskih aktivistov ustvarjajo navidezni kaos, in zavlačujejo izvedbo kakovostnih projektov, ljudje živijo v strahu, kaj jim bo prinesla naslednja povodenj, in, koliko hrane bodo lahko pridelali. Napačne politične odločitve na področju energetike v nekaterih evropskih državah, kjer se ni poslušalo energetske stroke, temveč je prevladalo boemsko mnenje, da se lahko živi tudi brez zanesljive oskrbe z energijo, naj nam bodo v poduk, da oskrba z električno energijo ni nekaj samoumevnega, temveč je zanjo potrebno ves čas skrbeti.