Gradnja bloka 6 TEŠ dobro napreduje, čeprav v Šoštanju zaradi nesprejetih ključnih odločitev ves čas vozijo z ročno zavoro.
Kot je znano, je vlada Republike Slovenije na svoji tretji seji konec februarja po obravnavi celovite informacije o poteku in trenutnemu stanju projekta nadomestni blok TEŠ-6 sprejela sklep, da je pripravljena prevzeti dodatno tveganje z izdajo državnega poroštva v višini 440 milijonov evrov, vendar pa je ob tem izpostavila tudi vrsto pogojev. Tako naj bi investitor v kratkem opravil dodatna pogajanja z vsemi dobavitelji z namenom znižanja vrednosti projekta iz noveliranega investicijskega programa, pri čemer morajo biti v končni vrednosti projekta zajeti vsi stroški (na primer tudi stroški povezovalnega voda za priključitev na elektroenergetski sistem in podobno). Nadalje morata Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje še pred odobritvijo državnega poroštva skleniti pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni 2,25 EUR/GJ. Investitor mora ob tem tudi zagotoviti dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu, kar konkretneje pomeni pridobitev uporabnega dovoljenja najpozneje do 15. februarja 2016, zmanjšanje izpustov emisij CO2 skladno z investicijskim programom ter tudi zahtevano donosnost projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike.
V prvih odmevih na odločitev vlade so v Šoštanju poudarili, da so se jim z obljubljenim poroštvom izboljšale tudi pogajalske pozicije z dobavitelji opreme in storitev ter da bodo nadaljevali s prizadevanji, da projekt pravočasno in v zastavljenih okvirih pripeljejo do konca. Kateri koraki pa jih v zvezi s tem še čakajo in v kakšni fazi je trenutno sploh projekt TEŠ 6, smo se pogovarjali z direktorjem termoelektrarne Šoštanj mag. Simonom Totom.
Kot nam je povedal, je »utripajoča« zelena vladna luč za šoštanjski projekt pomemben korak naprej, pri čemer pa bi si čim prej seveda želeli tudi končne potrditve zakona v državnem zboru oziroma odobritve poroštva, saj bi tako dela lahko normalno stekla naprej. S tem bi bilo tudi lažje izpolniti eno izmed vladnih zahtev, in sicer tisto po pravočasnem dokončanju projekta, ki ji dosedanji čas neodločitev ni bil ravno pisan na roko.
»Dela na projektu za zdaj še potekajo v predvidenih časovnih okvirih, in z glavnim izvajalcem Alstomom skušamo narediti vse, da bi bile zamude v posameznih fazah projekta čim manjše. Je pa postopek tak, da od nas terja tudi določene odločitve, brez katerih del ni mogoče nadaljevati. Zato bi odločitev o poroštvu za najem posojila potrebovali čim prej, saj se nam vsak zamujen dan lahko pozneje maščuje,« poudarja mag. Simon Tot.
Z Alstomom in bankami smo sicer v stalnem stiku in jih redno obveščamo o trenutnih razmerah in poteku dogodkov. Glede zahteve o dodatnih pogajanjih za znižanje cen glavne opreme, pravi mag. Simon Tot, smo že pozvali Alstom, kot tudi vse druge večje dobavitelje. Upoštevati pa je treba, da smo pogodbo z Alstomom doslej uspeli dvakrat odpreti in tudi že dosegli nekatere za nas boljše rešitve. Žal je bila podpisana pogodba v letu 2008 sestavljena tako, da ima Alstom v rokah vse vzvode za zaščito svojih interesov.
Brane Janjić
Celoten pogovor z mag. Simonom Totom si lahko preberete v marčni številki revije Naš stik, kjer objavljamo tudi pogovor z vodjo projekta mag. Miranom Žgajnerjem.