Energetika

Shranjevanje energije ključno za razogljičenje energetskega sistema EU

Evropska komisija je objavila vrsto priporočil o shranjevanju energije s konkretnimi ukrepi, ki jih lahko sprejmejo države članice EU, da zagotovijo večjo izrabo obnovljivih virov.

Shranjevanje energije ključno za razogljičenje energetskega sistema EU

Analiza je namreč pokazala, da je shranjevanje energije ključno za razogljičenje energetskega sistema EU. S tem, ko omogoča varčevanje z električno energijo v velikih količinah in njeno kasnejšo rabo, shranjevanje povečuje boljši prodor obnovljive energije v elektroenergetski sistem. Priporočila sovpadajo z delovnim dokumentom služb Evropske komisije, ti pa z objavo predloga Evropske komisije za pregled zasnove trga z električno energijo v EU.
Za preoblikovanje sistema je potrebna večja prožnost v smislu sposobnosti energetskega sistema, da se prilagaja spreminjajočim se potrebam omrežja ter obvladuje spremenljivost in negotovost povpraševanja in ponudbe v vseh ustreznih časovnih okvirih. Zato bo potreba po prožnosti v prihodnjih letih še posebej pomembna, saj naj bi delež energije OVE v elektroenergetskem sistemu do leta 2030 dosegel 69 odstotkov.
Novi operativni izzivi zahtevajo tudi dodatne storitve v prihodnjem elektroenergetskem sistemu (npr. za izravnalne in nefrekvenčne pomožne storitve), da se zagotovita stabilnost in zanesljivost ter navsezadnje zanesljivost oskrbe z električno energijo.
Različne tehnologije lahko energetskemu sistemu zagotovijo potrebno prožnost, kot so shranjevanje energije, prilagajanje odjema, prožnost na strani ponudbe in medsebojne povezave. Zlasti različne tehnologije za shranjevanje energije lahko zagotavljajo raznolike storitve v različnih obsegih in v različnih časovnih okvirih. Shranjevanje toplote, zlasti obsežno shranjevanje toplote v sistemih daljinskega ogrevanja, lahko na primer zagotavlja storitve prožnosti in izravnalne storitve za elektroenergetsko omrežje ter tako z absorpcijo spremenljive proizvodnje električne energije iz OVE (na primer vetrna in sončna energija) zagotovi rešitev za povezovanje sistemov, ki prihranijo stroške. Poleg tega so lahko tehnologije za shranjevanje energije tehnična rešitev za zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti.
Poleg elektroenergetskega sistema lahko shranjevanje energije, kot je shranjevanje toplote, na več načinov prispeva k energetskemu sistemu. Shranjevanje energije, ki dopolnjuje generatorje toplote in hlajenja na energijo iz obnovljivih virov kot del individualnih in daljinskih sistemov ogrevanja, na primer omogoča, da se večji delež potreb po ogrevanju pokrije s spremenljivimi in nizkotemperaturnimi obnovljivimi viri, kot so energija iz plitvih geotermalnih sistemov, sončna toplotna energija in energija okolice. Spodbujanje teh sistemov ogrevanja z energijo iz obnovljivih virov je bistveno za odmik od sistemov ogrevanja, ki temeljijo na fosilnih gorivih, zlasti v stavbah.
Shranjevanje energije ima lahko ključno vlogo pri razogljičenju energetskega sistema ter prispeva k povezovanju energetskega sistema in zanesljivosti oskrbe. Za razogljičen energetski sistem bodo potrebne znatne naložbe v vse oblike zmogljivosti shranjevanja. Tehnologije za shranjevanje energije lahko olajšajo elektrifikacijo različnih gospodarskih sektorjev, zlasti stavb in prometa. Na primer z uporabo električnih vozil in njihovim sodelovanjem pri izravnavi elektroenergetskega omrežja s prilagajanjem odjema (na primer z absorpcijo presežne električne energije v času visoke proizvodnje energije iz OVE in majhnega povpraševanja). Energija, shranjena v baterijah za električna vozila, se lahko učinkovito uporabi tudi za napajanje domov in pomoč pri stabilizaciji omrežja.
Shranjevanje energije, zlasti za števcem, lahko potrošnikom, tako gospodinjstvom kot industriji, pomaga čim bolj povečati lastno porabo energije iz obnovljivih virov lastne proizvodnje, s čimer lahko znižajo svoje račune za energijo.
Za energetske sisteme, ki niso ali so manj medsebojno povezani, kot so otoki, oddaljena območja ali najbolj oddaljene regije EU, lahko viri prožnosti, zlasti shranjevanje energije, znatno prispevajo k odmiku od uvoženih fosilnih goriv in upravljanju visokih ravni kratkoročne in sezonske spremenljivosti oskrbe z energijo iz OVE.
V zvezi s shranjevanjem energije se pojavlja več izzivov, ki lahko vplivajo na njegovo uvedbo na ravni, ki je potrebna za znatno podporo energetskemu prehodu. Nekateri od teh izzivov so povezani z dolgoročno prepoznavnostjo in predvidljivostjo prihodkov, potrebnih za olajšanje dostopa do financiranja.
Trg električne energije EU je zasnovan tako, da bi shranjevanje energije že lahko sodelovalo na vseh trgih električne energije. S tem se zagotavlja podlaga za združevanje različnih tokov prihodkov (nalaganje prihodkov), da bi se podprla vzdržnost poslovnega modela shranjevanja in omogočila največja dodana vrednost shranjevanja energije za energetski sistem.
Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo spodbujajo države članice, da v svoje ukrepe za zanesljivost oskrbe uvedejo dodatna merila ali elemente z namenom spodbujanja sodelovanja okolju prijaznejših tehnologij (ali zmanjšanja udeležbe tehnologij, ki onesnažujejo okolje), potrebnih za doseganje ciljev EU na področju varstva okolja. Pričakuje se, da se bo s takšnimi merili ali elementi povečal delež shranjevanja, ki ima koristi od ukrepov za zanesljivost oskrbe.
Operaterji prenosnih sistemov morajo v svojem desetletnem načrtu za razvoj omrežja upoštevati možnosti za uporabo hranilnikov za shranjevanje energije. Vendar je pri načrtovanju omrežij mogoče dodatno izkoristiti tipičen vzorec delovanja shranjevanja energije – dovajanje električne energije v omrežje, ko je raven proizvodnje nizka, in poraba električne energije, ko je raven proizvodnje visoka. Porabo iz omrežja v času konic je mogoče zmanjšati z dobro zasnovanimi omrežninami in tarifnimi shemami, ki krepijo uporabo orodij prožnosti, kot je shranjevanje energije.
Souporaba shranjene električne energije lahko sistemu prinese širše koristi s prilagajanjem odjema, kadar so končni odjemalci izpostavljeni ustreznim cenovnim signalom ali lahko sodelujejo v sistemih prožnosti. Kot je določeno v evropski zakonodaji, končni odjemalci, ki delujejo skupaj, ne bi smeli biti izpostavljeni dvojnemu zaračunavanju pri zagotavljanju storitev prožnosti za sistemske operaterje, ki uporabljajo hranilnike za shranjevanje pred števcem.
Posodobitev NEPN za obdobje 2021–2030 bi morala zajemati večje ambicije za pospešitev zelenega prehoda in povečanje energetske varnosti v skladu s svežnjem evropskega zelenega dogovora in načrtom REPowerEU. Posodobitev NEPN bi morala vključevati tudi nacionalne cilje za povečanje prožnosti sistema. V teh posodobljenih NEPN bi bilo treba navesti tudi ustrezne politike in ukrepe za podporo naložbenim potrebam, opredeljenim v okviru REPowerEU, ter ključno prednostno nalogo zaščite konkurenčnosti in privlačnosti EU v odnosu do svetovnih partnerjev, pri čemer je treba upoštevati vplive na okolje, zlasti na habitate in ekosisteme. NEPN so priložnost za preučitev sinergij med petimi razsežnostmi energetske unije, zlasti kar zadeva koristi shranjevanja električne energije.

NEPN so priložnost za preučitev koristi shranjevanja električne energije

Evropska komisija je zato izdala deset priporočil. In sicer naj države članice pri opredelitvi veljavnega regulativnega okvira in postopkov, zlasti pri izvajanju zakonodaje EU v zvezi s trgom električne energije, upoštevajo dvojno vlogo (proizvajalca-odjemalca) shranjevanja energije, da bi odpravile obstoječe ovire. To vključuje preprečevanje dvojnega obdavčevanja in olajšanje postopkov izdajanja dovoljenj. Nacionalni regulativni organi bi morali to vlogo upoštevati tudi pri določanju omrežnin in tarifnih shem v skladu z zakonodajo EU. V drugem priporočilu države članice poziva, naj opredelijo potrebe svojih energetskih sistemov po prožnosti v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju, pri posodabljanju NEPN pa krepijo cilje ter z njimi povezane politike in ukrepe, katerih namen je stroškovno učinkovito spodbujanje shranjevanja energije, tako na ravni omrežja kot za števcem, prilagajanje odjema in prožnosti. Države članice bi morale oceniti tudi potrebe po proizvodni zmogljivosti za ustrezne tehnologije za shranjevanje energije.
Kot tretje naj države članice, zlasti njihovi nacionalni regulativni organi, zagotovijo, da operaterji energetskih sistemov nadalje ocenijo potrebe svojih energetskih sistemov po prožnosti pri načrtovanju prenosnih in distribucijskih omrežij, vključno s potencialom shranjevanja energije (kratkoročno in dolgoročno), ter ali je shranjevanje energije lahko stroškovno učinkovitejša alternativa naložbam v omrežje. Pri ocenjevanju svoje povezovalne zmogljivosti in upravljanju sistema bi morale upoštevati tudi celoten potencial virov prožnosti, zlasti shranjevanja energije.
Četrto priporočilo navaja, naj države članice prepoznajo morebitne vrzeli v financiranju za kratko-, srednje- in dolgoročno shranjevanje energije, vključno s shranjevanjem energije za števcem (termično in z uporabo električne energije) in drugimi instrumenti prilagodljivosti. Če prepoznajo potrebo po dodatnih prožnih virih za doseganje zanesljivosti oskrbe in okoljskih ciljev, naj preučijo morebitno potrebo po instrumentih financiranja, ki zagotavljajo prepoznavnost in predvidljivost prihodkov.
Nadalje, naj države članice preučujejo, ali so storitve shranjevanja energije, zlasti uporaba prožnosti v distribucijskih omrežjih in zagotavljanje nefrekvenčnih pomožnih storitev, ustrezno plačane in ali lahko operaterji seštejejo plačila za več storitev.
Šesto priporočilo navaja, naj države članice razmislijo o konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb, če je to potrebno za doseganje zadostne ravni uporabe virov prožnosti, da se dosežejo pregledni cilji zanesljivosti oskrbe in okoljski cilji, v skladu s pravili o državni pomoči. Preučiti bi bilo treba morebitne izboljšave pri zasnovi mehanizmov zmogljivosti, da se olajša sodelovanje virov prožnosti, vključno s shranjevanjem energije, na primer z zagotavljanjem, da so dejavniki zmanjšanja zmogljivosti ustrezni glede na zastavljeni cilj zanesljivosti oskrbe, z znižanjem najnižje upravičene zmogljivosti in najnižje višine ponudbe, olajšanjem združevanja, znižanjem omejitev emisij CO2 ali dajanjem prednosti bolj zelenim tehnologijam v skladu s Smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo.
Države članice naj opredelijo kakršne koli posebne regulativne in neregulativne ukrepe, potrebne za odpravo ovir za uvedbo prilagajanja odjema in shranjevanja za števcem, kot so ovire povezane z uvedbo elektrifikacije sektorjev končne uporabe na podlagi obnovljivih virov energije, uvedbo individualne ali kolektivne lastne porabe in dvosmernim polnjenjem z uporabo baterij za električna vozila.
Prav tako naj države članice pospešijo uvajanje hranilnikov za shranjevanje in drugih orodij za prožnost na otokih, oddaljenih območjih in najbolj oddaljenih regijah EU z nezadostno zmogljivostjo omrežja in nestabilnimi povezavami ali povezavami na dolge razdalje z glavnim omrežjem, na primer s podpornimi shemami za nizkoogljične prožne vire, vključno s shranjevanjem, ter revidirajo merila za priključitev na omrežje, da bi spodbudile hibridne projekte na področju energije (to je proizvodnjo in shranjevanje energije iz OVE).
Poleg tega naj države članice in nacionalni regulativni organi objavijo podrobne podatke o preobremenjenosti omrežja, omejitvah uporabe energije iz OVE, tržnih cenah, energiji iz obnovljivih virov in vsebnosti emisij v realnem času ter nameščenih hranilnikih za shranjevanje energije, in sicer z namenom olajšanja naložbenih odločitev v nove hranilnike za shranjevanje energije.
In ne nazadnje Evropska komisija priporoča še, naj države članice še naprej podpirajo raziskave in inovacije na področju shranjevanja energije, zlasti glede dolgoročnega shranjevanja energije in rešitev za shranjevanje, ki povezujejo električno energijo z drugimi nosilci energije, ter optimizirajo obstoječe rešitve (na primer učinkovitost, zmogljivost, trajanje, minimalni podnebni in okoljski odtis). Razmisliti bi bilo treba o instrumentih za zmanjšanje tveganja, kot so programi za pospeševanje tehnologij in namenski podporni programi, ki inovativne tehnologije za shranjevanje energije usmerjajo v fazo komercializacije.
 

Polona Bahun
O avtorju