Jutri bo sončev mrk prečkal severni del Kanade, Grenlandijo in Rusijo ter med 10.10 in 13.45 uro po srednjeevropskem času senco vrgel tudi na večino evropskih držav. Zatemnitev naj bi v celinski Evropi znašala do 23 odstotkov.
Instalirani obseg sončnih elektrarn v celinski Evropi znaša približno 138 GW. Gre za precejšnje povečanje v primerjavi z letom 2015, ko je ta znašal približno 87 GW. Instalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji znaša 267 MW, kar je ob instalirani moči v celotni Evropi relativno malo. Po deležu moči sončnih elektrarn v celotnem odjemu pa je Slovenija primerljiva z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Ker mora vsak operater prenosnega elektroenergetskega omrežja poskrbeti za izravnavo svojega sistema, je naloga Elesa relativno enako zahtevna kot so naloge drugih operaterjev. Z vidika obvladovanja negativnih vplivov iz tujine bo tako treba v slovenskem elektroenergetskem sistemu imeti nekaj rezerve tudi za pomoč ostalim sinhrono povezanim sistemom.
Sončev mrk bo imel neposreden vpliv na odstopanje med proizvodnjo in porabo električne energije, tako v Sloveniji kot celotni Evropi, saj bi v primeru jasnega vremena sončev mrk lahko povzročil izpad dela proizvodnje iz sončnih elektrarn, kar bi lahko ogrozilo stabilnost elektroenergetskega sistema. Zaradi nižje zatemnitve pa naj letošnji sončev mrk ne bi smel povzročiti večjih težav.
Kljub temu so za zagotavljanje stabilnosti sistema sistemski operaterji prenosnih omrežij, med njimi tudi ELES, združeni v organizacijo ENTSO-E, pripravili ukrepe, s katerimi bodo preprečili nedopustne vplive sončevega mrka na obratovanje prenosnega sistema. Izpad proizvodnje iz sončnih elektrarn bo namreč imelo za posledico znižanje proizvodnje električne energije sončnih elektrarn in nekoliko povečan odjem zaradi zatemnitve, zato se bodo pojavila odstopanja bilance porabe in proizvodnje. Vzpostavili so posebne delovne skupine, ki analizirajo vpliv sončnega mrka, razpravljajo in pripravljajo posamezne ukrepe, kot je najem dodatnih rezerv, povečano pa bo tudi število osebja v kontrolnih sobah. Med vsemi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij Evrope bo nenehno v teku medsebojno informiranje in koordinacija morebitnih pomoči.
Naslednji sončev mrk bo nastopil 25. oktobra prihodnje leto in glede na veliko rast instaliranih sončnih elektrarn gre pričakovati, da bo verjetno imel več vpliva na elektroenergetski sistem. Zato bodo izkušnje jutrišnjega sončevega mrka za sistemske operaterje zelo dobrodošle pri načrtovanju ukrepov v prihodnjem letu.