Minuli teden je potekala prva redna seja upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije v mandatnem obdobju 2019-2023.
Sejo je vodil predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) Marjan Eberlinc, ki je bil poleti znova izvoljen za predsednika EZS za štiriletno mandatno obdobje. Na seji je upravni odbor EZS imenoval tudi strokovni svet EZS za oskrbo z energijo, ki bo deloval kot posvetovalno telo. Člani strokovnega sveta so postali Marjan Eberlinc kot predsednik EZS ter Martin Novšak in Stojan Nikolić kot podpredsednika ter Andrej Ribič (predsednik uprave Elektra Ljubljana) in Aleksander Mervar (direktor ELES-a). Na seji so med drugim napovedali, da bo EZS še letos organizirala konferenco o NEPN.
Potem, ko je skupščina Energetske zbornice Slovenije julija letos za predsednika EZS za mandatno obdobje 2019-2023 imenovala Marjana Eberlinca, sicer glavnega direktorja družbe Plinovodi, je 3. oktobra prvič v omenjenem mandatu zasedal tudi upravni odbor EZS. Člani upravnega odbora so na prvi seji v novem mandatnem obdobju govorili o aktualnem dogajanju na področju energetike v Sloveniji in Evropski uniji, predvsem pa o sprejemanju strateških energetskih načrtov v Sloveniji.
Pred mesecem dni, na začetku septembra, je namreč konzorcij institucij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan pripravil dopolnjen osnutek Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). NEPN je strateški dokument, ki mora za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določiti cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov in obnovljivi viri energije), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.
Gre za pomemben akcijsko strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje in ukrepe. V javni predstavitvi dopolnjenega osnutka NEPN so izpostavili nekatere ključne izzive, ki čakajo Slovenijo v prihodnjem desetletju, kot sta promet (zaradi emisij toplogrednih plinov) in nadaljnje uvajanje obnovljivih virov energije (če Slovenija ne bo dosegla obvezujočih ciljev, jo lahko doleti tudi kazen). Člani upravnega odbora so na oktobrski seji izpostavili pomen prehoda na nizkoogljično družbo, vendar so hkrati poudarili tudi širši vidik prehoda, ki bo zahteval ogromna finančna sredstva. Pomembno je, se strinjajo v Energetski zbornici, da scenariji bodočega razvoja vključujejo tudi jasno sliko finančnih posledic. Člani upravnega odbora so ob tem še poudarili, da je skrajni čas za enotni pogled na prihodnost energetike v Sloveniji. (mj)