Skrb za objekte na Dravi je trajna naloga Dravskih elektrarn

Ptujsko jezero s površino skoraj 350 hektarjev ter dvajsetimi milijoni kubičnih metrov vode je nastalo z izgradnjo derivacijske hidroelektrarne Formin in predstavlja največje umetno zajezeno vodno površino v Sloveniji. Osnovna namembnost vodnega območja od sotočja stare struge reke Drave z odvodnim kanalom hidroelektrarne Zlatoličje ter celotnega Ptujskega jezera je energetska in vodnogospodarska, saj predstavlja vodno akumulacijo za potrebe hidroelektrarne Formin, hkrati pa služi tudi kot zadrževalni bazen za zagotavljanje ustrezne protipoplavne varnosti, dragocen vir za bogatenje podtalnice Ptujskega polja, vir za namakanje kmetijskih površin ter z okolico predstavlja tudi športno-rekreacijski objekt. 
Kot takšno ima Ptujsko jezero tudi izreden naravovarstveni pomen, zato ne preseneča da ohranjanju njegove naravovarstvene funkcije veliko pozornosti namenjajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor. Tako so z namenom izboljšanja obstoječega stanja v in na Ptujskem jezeru že leta 2004 postavili gnezditveni otok za ohranitev navadne čigre, od takrat pa tudi skladno z dovoljenji fazno izvajajo renaturacijo asfaltne brežine nasipa. Z deli bodo nadaljevali tudi to pomlad, pri čemer naj bi v letošnjem letu obnovili plovno pregrado za usmerjanje plavja od Puhovega mosta do Rance in jo dopolnili z novo vrsto pilotov. Kot poudarjajo v Dravskih elektrarnah, je ključni cilji celovitega urejanja Ptujskega jezera poleg renaturacije asfaltnih brežin tudi odstranitev čezmernih nanosov sedimentov ter preprečitev vnosa plavja na območje Rance.