V prvi panelni razpravi je pomočnik direktorja področja za upravljanje s sredstvi in projekti v Elesu dr. Uroš Kerin v uvodu predstavil različne plati odpornosti in nekaj primerov, kjer je bila odpornost na preizkušnji tako v sveti kot tudi pri nas. Ključno vprašanje pri odpornosti je, ali smo odporni na tovrstne dogodke in kaj še lahko spremenimo v prihodnje. V Sloveniji smo biti najbolj na preizkušnji v času žleda leta 2014, še en pomemben dogodek, ki bi lahko vplival nanjo, je lanski obsežen požar na Krasu. Seveda pa je pomemben primer, tako v svetu kot doma, tudi vojna v Ukrajini in s tem namerne poškodbe kritične infrastrukture.
Pomembna tema, ki zadeva odpornost sistema, je tudi kibernetska varnost oziroma kibernetski napadi, ki jih je vedno več in pri tem Slovenija ni imuna. Pri namernih fizičnih napadih pa so se ti od leta 2021 do lani povečali za 77 odstotkov.
Ko govorimo o zelenem prehodu je poleg 167 milijard evrov, ki nam jih namenja Evropa, je treba za zagotovitev odpornosti treba imeti tudi proizvodnjo oziroma dobavno verigo, ki lahko zagotovi kvalitetne materiale in komponente oziroma opremo, ko to potrebujemo. Potrebujemo pa tudi ustrezne kadre. Za izpolnjevanje ciljev zelenega prehoda bi v EU potrebovali tri- do štirikrat več ljudi, vendar pri tem ne gre samo za ljudi v proizvodnji in na terenu.
V konstruktivni razpravi so sodelovali gosti z različnimi znanji, ki so govorili o tem, kaj kot odpornost razumejo in kako se z njo v svojih službah spopadajo. Direktor tehničnega sektorja SENG Rajko Volk je poslušalcem pojasnil, kako so čutili izpad satelitov zaradi kibernetskega napada prvi dan vojne v Ukrajini, ki je povzročil izpad treh majhnih HE na treh različnih lokacijah iz sistema zaradi prekinjene komunikacije. Škoda ni bila velika in so jo uspeli popraviti v treh dneh. Poudaril je, da so napad preživeli dobro in spoznali, da za takšen obseg napada v prihodnje ni treba uvesti kakšnih novih posebnih ukrepov.
Varstvoslovec in predsednik sveta Inštituta za korporativne in varnostne študije Denis Čaleta je dejal, da v bodoče tovrstnih napadov pričakujemo vedno več. Velikokrat na kritično infrastrukturo gledamo preozko, vsak v svojem sektorju. Treba je pogledati iz širše perspektive, saj smo del mednarodnega prostora. Sami nimamo dovolj resursov, da bomo zagotovili tako odpornost kot tudi neprekinjeno delovanje, zato je Evropska komisija že pred časom na področju kritične infrastrukture sprejela določene korake, da sistemi lahko delujejo v vsakem trenutku. Na kritično infrastrukturo je treba gledati širše, saj je energetska le del nje. Pogledati moramo torej naprej, kaj lahko naredi vsak sam in še, kaj lahko naredimo skupaj, da pustimo čim manj varnostnih praznin.
Vodja službe za razvoj in inovacije v Elektru Primorska Jurij Jurše je povedal, da se v družbi najbolj posvečajo investicijam v odpornost omrežja in veliko vlagajo v posodobitve informacijskih sistemov. Opozoril pa je, da v tej enačbi manjkajo spremembe navad uporabnikov omrežja. Vse to se odraža v odpornosti distribucijskega omrežja, in vpliva na njegovo obratovanje, načrtovanje investicij in na vzdrževanje omrežja.
Aleš Prešern iz podjetja Siemens Energy je poudaril, da je pri sistemskih storitvah energetska infrastruktura posebno mesto in tudi odgovornost, da se zagotovi določen nivo varnosti. Vendar pa ne sme zaspati, ker bo sicer težko zadovoljiti potrebam trga. Trenutno v Evropi zaradi zelenega prehoda poteka veliko investicij, zato je nujno partnersko sodelovanje med proizvajalci in kupci, da se lahko zagotovi ustrezne kapacitete v ustreznih dobavnih rokih. Do zelenega prehoda bomo prišli namreč samo tako, da bomo sodelovali. Na EU je treba gledati kot na množico držav, od koder lahko prenesemo dobre prakse. In ko se odločamo za investicije in kdo nam bo zagotavljal produkte, je vseeno pomembno, ali gre za evropskega proizvajalca ali pa gre za proizvajalca, ki prihaja izven Evrope.
Vodja službe za relacije s trgom v Elesu Aleš Donko je dejal, da je trg z električno energijo svojo odpornost pokazal prav v lanskem letu. Leto 2022 je bilo izjemen stresni test za vso energetiko. Izkazalo se je, da je trg izjemno orodje za relokacijo viškov in mankov električne energije znotraj elektroenergetskega sistema in hkrati je izjemno priložnost v zgodbi zelenega prehoda. tudi prehoda. Tega, da je trg zelo integriran v srčiko obratovanja se premalo zavedamo, zato bi morali to vplesti že v izobraževalni sistem. Enotni evropski trg z električno energijo je pokazatelj tega, koliko močnejši smo lahko skupaj. In nenazadnje se je to skozi evropsko politiko v zadnjih mesecih pokazalo tudi v praksi.
Sogovorniki so panel sklenili z mislijo, da do izpadov sistemov zaradi različnih razlogov prihaja in bo prihajalo tudi v bodoče, saj se Slovenija kot del globalnega prostora temu ne more izogniti. Imamo pa na voljo veliko mehanizmov in izdelanih scenarijev, da sistem lahko znova vzpostavimo.
V drugem panelu so se sogovorniki posvetili vodiku kot ključnemu rešitelju elektroenergetskega zelenega prehoda. Gre za eno izmed bodočih priložnosti ne samo energetiki, ampak v celotni industriji, tako pri nas kot drugod. S sogovorniki iz zakonodajnega in raziskovalnega področja so poskušali zaobjeti celoten proces vključevanja vodika v zeleni prehod in poskušati najti odgovor na to, ali si lahko z vodikovo tehnologijo pomagamo pri reševanju globalne krize.
Direktor Hydrogen Mobility Europe mag. Darko Levičar je predstavil delo neprofitnega združenja, ki je bilo ustanovljeno pred šestnajstimi leti s strani industrije, pridružujejo pa se mu tudi že nacionalna združenja in tudi regije. To je prvi nivo političnega odločanja o tem, kako se bo oblikovala ekonomija vodika, saj se področje vodika hitro širi, hitro pa se sprejema tudi nova zakonodaja. EU je namreč spoznala velik pomen ogljika za vzpostavitev stabilnega in učinkovitega elektroenergetskega sistema pri zelenem prehodu. Zato je vodikovim projektom do leta 2030 namenila kar 36 milijard evrov. Za te pa je ključen jasen politični okvir in kako izkoristiti ponujene priložnosti in projekte spraviti v življenje. Prav tako morajo sredstva priti do tistih, ki jih lahko počrpajo. Opozoril je, da se je treba boriti, da bomo konkurenčni, zato moramo biti zraven že danes. Samo tako bomo iz tekme prišli kot zmagovalci.
Izjemnega pomena pri tem so vodikove doline, zato je v nadaljevanju sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dr. Janez Blaž predstavil projekt Severnojadranske vodikove doline. Podrobneje je predstavil še ostale trenutne in načrtovane vodikove projekte in njihove dosedanje rezultate. Kot je sklenil, vodik dobiva vedno pomembnejšo vlogo v obliki zelenega vodika. Obstaja veliko ekonomskih in drugih tveganj, zato skuša EU z različnimi oblikami finančne pomoči ta tveganja zmanjšati. Za vstop v te projekte je nujno povezovanje vseh sektorjev. Ključna vloga države je, da vsem zainteresiranim pokaže usmeritve, pripravi koncepte oziroma strategije in pomaga pri vključitvi. Pomembno vlogo pri tem pa ima pravočasno in kvalitetno informiranje vseh potencialnih deležnikov, ki izkazujejo interes za vključitev v te projekte.
Vodja oddelka za katalizo in reakcijsko inženirstvo iz Kemijskega inštituta prof. dr. Blaž Likozar je dejal, da inštitut trenutno sodeluje kar v 30 projektih iz programa Obzorje. Največ pozornosti pa namenjajo kemijskemu shranjevanju energije in izzivom, ki jih pred njih postavlja shranjevanje vodika.