Na pogajanjih med Svetom in
Evropskim parlamentom so pred nedavnim
dosegli dogovor o novih določilih zagotavljanja oskrbe z zemeljskim plinom.
Na pogajanjih med Svetom in Evropskim parlamentom so pred nedavnim dosegli dogovor o novih določilih zagotavljanja oskrbe z zemeljskim plinom.
Namen dogovora je preprečevanje kriz pri oskrbi. Po njegovem sprejetju na politični ravni (pogajanja na ravni »trialoga« med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo) bosta Evropski parlament in Svet morala še formalno sprejeti besedilo. Ko ga bosta potrdili obe zakonodajni telesi, bo revidirano besedilo Uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom objavljeno v Uradnem listu Evropske unije in bo začelo veljati 20 dni po objavi.
Kot pravijo v GIZ za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), ima sicer že trenutno veljavna zakonodaja vrsto določil za zagotavljanje zanesljivosti dobave zemeljskega plina za (zaščitene) odjemalce. Eno izmed takšnih določil je, da morajo dobavitelji razpršiti portfelj svojih dobavnih virov. Na ta način morajo biti sposobni zagotoviti količine plina za zaščitene odjemalce tudi v primeru npr. popolnega izpada dotoka plina iz Ruske federacije. Dobavitelji izpolnjevanje zahtev o zanesljivosti dobave dokazujejo s poročili, ki jih vsako leto preverjajo na Agenciji za energijo.
Doseženi dogovor zagotavlja še dodatno varovalko
»Kljub temu, da je bilo v letošnji zimi v Sloveniji rekordna poraba zemeljskega plina na področju distribucije zemeljskega plina, je oskrba potekala povsem nemoteno. Dosežena je bila doslej maksimalna urna poraba zemeljskega plina v višini 1.539 MWh na distribucijskem sistemu, na prenosnem sistemu pa 2.592 MWh za odjemalce v Sloveniji. Vse to kaže na visoko zanesljivost plinovodnih omrežij, ki so sposobna brez težav zadostiti tudi največjim potrebam po zemeljskem plinu. Vendar pa nedavno doseženi dogovor zagotavlja še dodatno varovalko pri zagotavljanju nemotene oskrbe,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ DZP.
EU odslej v boljšem izhodiščnem položaju glede oskrbe s plinom
Nova določila bodo tako zagotavljala regionalno koordinacijo in skupni pristop pri zagotavljanju ukrepov za oskrbo med državami članicami EU. Tako bo EU v boljšem izhodiščnem položaju, če bi se bilo potrebno pripraviti in upravljati z omejitvami v oskrbi s plinom v primeru krize.
Kot so med drugim še povedali v GIZ DZP, bo prvič stopilo v veljavo tudi načelo meddržavne solidarnosti. Države članice bodo morale pomagati svojim sosedam v primeru, če bi prišlo do resne krize z namenom, da ne ostanejo evropska gospodinjstva na hladnem. Zagotavljanje oskrbe z energijo za evropske potrošnike je eden od osrednjih gradnikov energetske unije, ki je prednostna naloga Junkerjeve komisije.