Omenjeno dejstvo je bilo pred nedavnim ugotovljeno z anketo Eko sklada, to je slovenskega okoljskega javnega sklada.
Na podlagi ankete Eko sklada je bilo po besedah Tadeje Kovačič, svetovalke na področju nepovratnih finančnih spodbud na Eko skladu, ugotovljeno, da je večina anketiranih vlagateljev menila, da je subvencija spodbudna za izvedbo nadstandardne naložbe, to je naložbe, ki presega zakonske zahteve in predpise.
»Vlagatelji, ki jim je bila dodeljena subvencija za gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hiše, so na primer kot spodbudo za odločitev izpostavili nižje pričakovane stroške za energijo v prihodnosti, bivalno ugodje, okoljsko ozaveščenost in subvencijo Eko sklada. Kar 30 odstotkov teh vlagateljev je odgovorilo, da ne bi izvedli popolnoma enake naložbe, če ne bi bilo na voljo subvencij. Ker je delež te subvencije pri celotni naložbi v gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hiše majhen, predvsem pa manjši kot pri drugih ukrepih, je pri vlagateljih, ki so izvedli druge ukrepe, ki jih prav tako subvencionira Eko sklad, pričakovati še višjo uvrstitev subvencij med razloge za odločitev za tovrstno naložbo,« pojasnjuje Tadeja Kovačič.
Sicer pa večina anketiranih meni, da država še ni izčrpala vseh možnosti promoviranja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, tako z vidika ozaveščanja kot z vidika višine spodbude. To po besedah omenjene svetovalke kaže, da so Slovenci dobro sprejeli subvencije Eko sklada, kaže pa tudi pričakovanja glede nadaljevanja in razvoja subvencij za energetsko učinkovito gradnjo in prenovo slovenskih domov. (mj)