Po ugotovitvah lanske raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS, ki je osredotočena na odnos in ravnanje z energijo, pripravljenost na investiranje, stanje stavb in naprav ter porabo energije v gospodinjstvih, Slovenci pri ravnanju postajamo bolj energetsko učinkoviti. Kar 80 odstotkov vprašanih gospodinjstev namreč razmišlja o učinkoviti rabi energije. Glavni motiv za dve tretjini gospodinjstev še vedno ostaja znižanje stroškov, za sedem odstotkov gospodinjstev pa je najpomembnejše zmanjšanje vplivov na okolje.
V Sloveniji je še vedno več kot tretjina stanovanjskih hiš brez izolacije, kar pomeni, da je prav debelina izolacije na fasadi največja rezerva energetske učinkovitosti v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da je deset odstotkov enodružinskih hiš v zadnjem letu menjalo streho in osem odstotkov vseh stanovanjskih stavb izoliralo podstrešja. Glede na lansko leto se je zgodila pomembna sprememba tudi pri menjavi oken, saj je odstotek zrasel z 49 na 55. Enega največjih premikov v zadnjem letu pa predstavlja delitev stroškov ogrevanja. Pri večstanovanjskih stavbah za 20 odstotkov več gospodinjstev stroške deli po dejanski porabi. K temu je prispevala zakonska uredba, subvencija in komunikacijska aktivnost, ki pa ni imela za cilj le uvajanje delilnikov, ampak tudi učinkovito ravnanje z energijo nasploh.
Pri rabi električne energije raziskava ni zaznala drastičnih sprememb. Opazen je porast poznavanja led sijalk z 26 na 31 odstotkov, namera uporabe teh sijalk pa je padla. To kaže, da je proces uvajanja nečesa novega precej zapleten. Z 31 na 14 odstotkov je padla verjetnost izbora kombiniranega plinsko-stekleno keramičnega štedilnika, še vedno pa je na prvem mestu kombinirani plinsko-električni štedilnik. Pri električnih napravah je raziskava zabeležila trend učinkovitega ravnanja, ki se izboljšuje iz leta v leto – povprečni čas odprtih vrat hladilnika, hlajenje/zmrzovanje na maksimalni temperaturi, pranje na maksimalni temperaturi, funkcije v pripravljenosti in drugo.
Pri prevozu pa so trendi negativni. Zmanjšal se je delež gospodinjstev z enim, povečal pa delež tistih, ki imajo tri ali več avtomobile. Povečalo se je število prevoženih kilometrov, zlasti v segmentu od pet do 25 tisoč kilometrov letno. Verjetnost uporabe alternativnih oblik prevoza pa je pokazala, da je verjetnost izbire hoje ali avtobusa manjša kot leto pred tem.
Raziskava REUS, ki s kontinuiranim spremljanjem in poročanjem prispeva k dvigovanju zavedanja in spodbujanju učinkovitejšega ravnanja z energijo, bo v letošnjem letu prvič izvedena tudi v javnem in storitvenem sektorju. Ta se bo v prvem letu osredotočila na področja, ki skupaj predstavljajo večinski delež porabe energije (okoli 85 odstotkov), in sicer na: stavbe javne uprave, druge upravne in pisarniške stavbe, trgovine, hotele, gostinske stavbe in šole. (pb)