Po podatkih nove raziskave Eurobarometer evropski državljani in državljanke menijo, da so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča svet.
Več kot devet od desetih vprašanih anketirancev meni, da so podnebne spremembe resen problem (93 odstotkov), skoraj osem od desetih (78 odstotkov) pa podnebne spremembe vidi kot zelo resen problem. Na vprašanje, kateri je najresnejši svetovni problem, je več kot četrtina (29 odstotkov) izbrala bodisi podnebne spremembe (18 odstotkov) bodisi degradacijo narave (sedem odstotkov) oziroma z onesnaževanjem povezane zdravstvene težave (štirje odstotki).
Glede odziva politike v zvezi s to problematiko, se devet od desetih Evropejcev in Evropejk (90 odstotkov) strinja, da bi bilo treba emisije čim bolj zmanjšati, preostale emisije pa izravnati, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina. Skoraj devet od desetih Evropejcev in Evropejk (87 odstotkov) meni, da je pomembno, da EU določi ambiciozne cilje za večjo uporabo energije iz obnovljivih virov, in enak odstotek jih tudi meni, da je pomembno, da EU zagotavlja podporo za izboljšanje energijske učinkovitosti.
Podatki kažejo, da večina (64 odstotkov) državljank in državljanov EU že ravna okolju prijazno na individualni ravni in zavestno sprejema trajnostne odločitve v vsakdanjem življenju. Na vprašanje, kdo je odgovoren za boj proti podnebnim spremembam, državljani in državljanke poudarjajo, da morajo individualne ukrepe spremljati strukturne reforme, pri čemer so odgovorne nacionalne vlade (63 odstotkov), podjetja in industrija (58 odstotkov) ter EU (57 odstotkov). Več kot osem od desetih anketiranih (81 odstotkov) se strinja, da bi bilo treba čisti energiji nameniti več javne finančne podpore, četudi to privede do zmanjšanja subvencij za fosilna goriva. Tri četrtine Evropejcev in Evropejk (75 odstotkov) meni, da bi morale biti naložbe v okrevanje gospodarstva usmerjene predvsem v novo zeleno gospodarstvo.
Skoraj osem od desetih Evropejcev in Evropejk (78 odstotkov) se strinja, da bo podnebno ukrepanje privedlo do inovacij, zaradi česar bodo evropska podjetja konkurenčnejša. Skoraj osem od desetih (78 odstotkov) meni, da lahko spodbujanje strokovnega znanja EU na področju čistih tehnologij v državah zunaj EU prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest v EU. Sedem od desetih vprašanih (70 odstotkov) verjame, da lahko zmanjšanje uvoza fosilnih goriv EU prinese gospodarske koristi. Več kot sedem od desetih Evropejcev in Evropejk (74 odstotkov) pa se strinja, da stroški škode zaradi podnebnih sprememb znatno presegajo naložbe, potrebne za zeleni prehod.
Iz podatkov raziskave za Slovenijo je razbrati, da podnebne spremembe kot zelo resen problem vidi več kot tri četrtine vprašanih (76 odstotkov), kar je za pet-odstotnih točk več kot pri zadnji raziskavi iz leta 2017, a še vedno pod povprečjem EU (79 odstotkov). Približno vsak peti Slovenec (19 odstotkov) v primerjavi s povprečjem EU (23 odstotkov) meni, so podnebne spremembe najresnejši problem, s katerim se sooča svet. To je osem-odstotnih točk več od raziskave iz leta 2017.
Delež vprašanih v Sloveniji, ki pravijo, da so v zadnjih šestih mesecih osebno ukrepali v boju proti podnebnim spremembam se je povečal za 13-odstotnih točk (na 79 odstotkov) in je precej nad povprečjem EU, ki znaša 60 odstotkov. Pri navedbi konkretnih primerov se delež poveča pri skoraj vseh vprašanih (97 odstotkov), kar je več od povprečja EU, ki znaša 93 odstotkov.
Več kot osem od desetih vprašanih Slovencev poskuša svoje odpadke zmanjšati in jih redno ločevati (82 odstotkov). Povprečje EU pri tem vprašanju znaša 75 odstotkov. Več kot dve tretjini vprašanih poskušata zmanjšati rabo izdelkov za enkratno uporabo kadar koli je to mogoče (povečanje za tri odstotne točke na 68 odstotkov). To je več od povprečja EU, ki znaša 62 odstotkov.
Anketiranci v Sloveniji se o tem, da lahko zmanjšanje uvoza fosilnih goriv poveča energetsko varnost in ekonomsko koristi EU strinjajo pogosteje (76 odstotkov) kot znaša povprečje EU (72 odstotkov). Prav tako se bolj strinjajo, da je potrebnih več javnih financ za podporo prehodu na čisto energijo (89 odstotkov v primerjavi s povprečjem EU – 84 odstotkov), kar je za sedem-odstotnih točk več kot leta 2017.
Delež tistih, ki se strinjajo, da ima lahko prilagajanje na podnebne spremembe pozitivne rezultate za državljane, je 70-odstoten, kar je enako kot povprečje EU.
Anketiranci v Sloveniji bolj verjetno trdijo, da je pomembno, da njihova vlada podpira izboljšanje energetske učinkovitosti do leta 2030 (povečanje za dve-odstotni točki na 95 odstotkov). To je več od povprečja EU, ki znaša 89 odstotkov. Slovenci v 93 odstotkih v ospredje postavljajo ambiciozne cilje za povečanje rabe obnovljivih virov energije do leta 2030. To je za odstotno točko več kot v prejšnji raziskavi in odstotek pod povprečjem EU. Velika večina vprašanih Slovencev (92 odstotkov) podpira tudi cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050. Ta odstotek je enak povprečju EU.
V raziskavi o podnebnih spremembah je sicer sodelovalo 26.669 državljank in državljanov iz različnih družbenih in demografskih skupin v vseh 27 državah članicah EU.