Družba Elektro Ljubljana je predstavila zbornik Prispevki k razpravi o Energetskem konceptu Slovenije (EKS).
Z njim želijo pomagati pri čimprejšnjem sprejetju dokumenta, ki bo jasen in razumljiv ter bo ponudil realno uresničljivo pot do postavljenih strateških ciljev. V zborniku so zbrani pogledi osmih uglednih strokovnjakov na oblikovanje EKS, kot se ga je lotila vlada oz. na vizijo, usmeritve in cilje, ki si jih je zadala na področju energetike.
Kot je dejal predsednik uprave Elektro Ljubljana Andrej Ribič, razvoj energetike in energetskega sektorja predstavlja temeljni kamen razvoja in je strateškega pomena za razvoj nacionalnega gospodarstva. Strateške usmeritve energetike segajo v obdobje naslednjih 40 let, v tem času pa bomo morali poleg izgradnje novih objektov, ki bodo nadomestili energijo, ki jo pridobivamo iz fosilnih goriv, nadomestiti tako TEŠ kot NEK, ki danes predstavljata več kot 60 odstotkov vse proizvedene energije.
Dr. Dušan Plut je v svojem prispevku izpostavil trajnostno sonaravno vizijo. Kot ugotavlja, je sonaravno vizijo slovenske energetike možno doseči le z razvojno-okoljskim prelomom, ekosistemsko plansko-tržnim pristopom in s poudarjeno lastno proizvodnjo tehnologij OVE. Pri tem pa ne smemo spregledati dejstva, da je Slovenija v priviligiranem položaju, saj razpolagamo z mavrico domačih OVE, ki bi jih lahko izkoristili. Ocene teoretičnih in tehničnih potencialov OVE na ozemlju Slovenije so sicer različne, vendar vse ocene za nekaj velikostnih razredov presegajo načrtovano rabo primarne energije do leta 2020. Kljub številnim tehnološkim, prostorskim in okoljskim omejitvam bi Slovenija v prihodnosti lahko brez čezmernih negativnih vplivov na okolje lahko sama proizvajala dovolj energije za zadovoljevanje vseh smotrnih potreb po energiji. Po njegovem mnenju je z vidika udejanjanja koncepta trajnostne energetike do leta 2050 za Slovenijo razen čimprejšnjega zmanjševanja porabe energije in zmanjševanja energetske intenzivnosti ključnega pomena pospešeno zmanjševanje rabe fosilnih goriv, opustitev rabe jedrske energije in pospešen prehod k čedalje večji rabi decentraliziranih OVE v smeri njihovega stoodstotnega deleža kmalu po letu 2050.
Kot poudarja dr. Peter Kralj, uradne zaloge klasičnih energetskih virov na območju Slovenije niso velike in so omejene. Nasprotno pa so zaloge OVE tako velike, da v veliki meri presegajo potrebe Slovenije. Po njegovem mnenju smo v obdobju, ko se na področju energetske preskrbe dogajajo globalni premiki. Časi klasičnih energetskih virov so na višku in ponovno se začenja čas OVE in racionalizacije porabe. Vzrok niso pohajajoče zaloge prvih, pač pa predvsem izpusti, ki so že presegli kritično mejo in so gotovo eden izmed dejavnikov pregrevanja ozračja in s tem posledično klimatskih sprememb, ki bodo imele dejanski in velik vpliv na celotno biosfero. Cenovno sprejemljive preskrbe po njegovem mnenju ni mogoče doseči s subvencioniranjem proizvedene energije in predimenzioniranimi proizvodnimi objekti. Če želimo pospešiti zagon novih tehnologij, bi država morala subvencionirati le izgradnjo objekta, nikakor pa ne obratovanja. Prav tako ni racionalen monopolni lastniški delež države, z izjemo infrastrukture. Slovenska politika energetskega razvoja je dolžna zagotoviti zanesljivo, trajnostno ter cenovno in okoljsko sprejemljivo oskrbo državljanom in gospodarstvu. Da pa bi povečali sedanji delež potreb po električni energiji na predvideno raven, je treba zgraditi dodatne zmogljivosti OVE. Smo torej na prelomnici, ko se moramo odločiti, kam moramo iti.
Brez konsenza EKS le mrtva točka na papirju
Predstavnik organizacije Greenpeace Dejan Savič je izpostavil stališče organizacije, in sicer, da danes ni nobenih večjih ekonomskih in tehničnih ovir za prehod Slovenije v stoodstotno obnovljivo energijo do leta 2050. Vse, kar potrebujemo, je politična volja oziroma dovolj poguma, da to dejansko tudi storimo.
Dr. Dušan Florjančič je v zvezi s pripravljenimi smernicami za pripravo EKS izpostavil, da je treba analizirati možne aplikacije alternativne energije ter pri tem upoštevati lokacije virov in možne povezave z že obstoječim električnim omrežjem. Poseben izziv pa ob tem predstavlja prevelik vpliv politike pri odločanju o uporabi alternativnih virov energije. Ti imajo prihodnost, so dovolj zreli in imajo velik potencial. Za uresničitev tega pa je treba zmanjšati birokratske ovire, da bi tako lahko povečali možnost pospešitve strateško in ekonomsko pomembnih virov uporabe alternativnih energij. In še pomembneje, se usesti za mizo in najprej doseči kompromis o tem.
Po besedah Natana Bernota ni pomembna zgolj energetika, pač pa tudi energologija. To je raziskovalno-razvojna dejavnost, ki zadeva vse vede: naravoslovne, družboslovne in tehnološke, z razvojem katerih se spreminja odnos do dela in energije pri razvoju kulture življenja človeka. Zato smo danes pred civilizacijskim prelomom, ko demokracija resnično postaja vprašanje dela in zaslužka vsakega človeka. Vse pa je odvisno od razvoja znanja na vseh segmentih in sferah znanosti, dela in energije. Kot še pravi, je ravnanje z energijo lahko samo lokalno, torej so pomembni lokalni energetski sistemi. Igralci pri tem pa so vsi ljudje v vsej pestrosti svojih vlog, te pa so zelo različne.
Osnovna strategija EKS mora biti usmerjena v zagotavljanje dolgoročne energetske neodvisnosti Slovenije, je dejal Janez Zakonjšek. Pri električni energiji pomeni to predvsem HE in jedrsko energijo, pri gretju tudi biomaso, toplotne črpalke in sončno energijo. Uvožena energija pa mora imeti izvore v vseh možnih virih, torej na vzhodu, zahodu in jugu. Pri tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da bomo energijo potrebovali tudi za uresničitev ciljev pri e-mobilnosti, o kateri v zadnjem času toliko govorimo.
Dr. Robert Golob je izpostavil najpomembnejšo dilemo, in sicer, kako naj se Slovenija pozicionira, da bo pri prehodu v brezogljično družbo aktivna nosilka sprememb in ne pasivna zasledovalka. Le nosilci bodo namreč tisti, ki bodo ob dekarbonizaciji družbe lahko izvedli tudi gospodarsko preobrazbo. Kot pravi, ima Slovenija veliko srečo, da sta prav dve industrijski panogi pri nas, ki bosta v veliki meri zaznamovali bodoča gibanja, v svetovnem merilu izredno napredni, in sicer elektroenergetska in avtomobilska panoga. To bi morali izkoristiti, saj bi tako ob energetski preobrazbi dosegli tudi gospodarski preboj. EKS mora prvenstveno dati odgovor na to, kako dekarbonizacijo izvesti finančno in čim bolj racionalno, s čim širšo vključitvijo domače industrije in znanosti ter z vključitvijo čim širšega kroga prebivalcev v koncept samooskrbe.
Kot so razpravljalci ugotovili ob koncu razprave, pot do EKS ne bo lahka in hitra. Kljub različnim pogledom akterjev pa smo sposobni preseči mrtvi tek, s kompromisom izbrati pot, po kateri bo šla slovenska energetika, in narediti odločen korak proti njej.
Razpravo si lahko ogledate na tej povezavi.