Slovenija bi skupaj s Turki gradila HE v Črni Gori

Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o interesu slovenskih podjetij za skupni nastop s turškimi podjetji v Črni gori pri projektih, ki se nanašajo na izgradnjo verige hidroenergetskih objektov na reki Morači. Namera za podpis tristranskega Memoranduma o soglasju o sodelovanju pri razvoju hidroenergetike v Črni gori med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije, Ministrstvom za gospodarstvo Črne gore in Ministrstvo za gozdove in upravljanje z vodami  Republike Turčije temelji na slovensko–turškem strateškem partnerstvu, podpisanem med predsednikoma Vlad Republike Slovenije in Republike Turčije, v Ankari, 3. marca 2011 in na osnovi priprav Vlade Črne gore glede Strategije razvoja energetike Črne gore do leta 2030.
Podpisu omenjenih dokumentov in nizu poglobljenih pogovorov med diplomatskimi predstavniki slovenske in turške strani z visokimi predstavniki Črne gore, je sledilo iskanje možnih poti sodelovanja pri pridobivanju in pozneje pri sami izgradnji energetskih projektov, ki presegajo zmožnosti zgolj samo predstavnikov slovenskega gospodarstva. Namen tristranskega Memoranduma je povezovanje slovenskega in turškega gospodarstva pri izgradnji hidroenergetskih projektov v Črni gori s konzorcijskim, oziroma komplementarnim združevanjem v delu, ki ga posamezna podjetja obvladujejo; turška podjetja kot gradbinci ter slovenska kot dobavitelji strojne, elektro in hidro opreme, pri čemer gre tudi za jasno izražen interes črnogorske strani za tovrstno sodelovanje.
S podpisom predlaganega Memoranduma bi se dejansko slovenskim podjetjem odprla lažja pot na tuji trg, za investitorja pa je Memorandum prvi korak k poznejšemu Sporazumu o izvedbi projekta med državami, iz katerih izhajajo ponudniki. Brez sodelovanja na podlagi Memoranduma, bi se potencialna slovenska podjetja lahko vključevala samo kot podizvajalci, s čimer se možnosti za njihov uspeh drastično zmanjšajo. Črnogorska stran na osnovi svoje nacionalne zakonodaje podpisuje tovrstne Memorandume praviloma za velike projekte, s čimer se zagotovi neke vrste garancija za potencialne izvajalce, da so evidentirani kot resni udeleženci na projektu in kot osnova za nadaljnje študije izvedljivosti in ponudb, kar je vezano na znatne stroške brez vnaprejšnjega zagotavljanja podpisa pogodbe. Kot so še sporočili z vlade, memorandum predstavlja nepogodbeni akt in kot tak za podpisnike ne prinaša pravnih ali finančnih obveznosti. (bj)