OECD je izdal študijo o doseganju 17 ciljev na področju trajnostnega razvoja v izbranih državah OECD, med katerimi je tudi Slovenija.
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo voditelji držav članic OECD sprejeli septembra lani, predstavlja zgodovinski dogovor mednarodne skupnosti za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščite okolja za sedanje in bodoče generacije. V ospredju nove razvojne agende je tudi spoštovanje človekovih pravic in enakosti spolov ter zagotavljanje blaginje, miru in varnosti za vse ljudi in skupnosti. Agenda 2030 za trajnostni razvoj na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja - ekonomsko, socialno in okoljsko - in jih prepleta skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo treba, pomočjo 169 ukrepov uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost: ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje s pomočjo uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države.
Namen te študije je na osnovi primerov izbranih držav OECD (Danska, Finska, Nizozemska, Norveška, Švedska in Slovenija) pomagati ostalim državam OECD pri vzpostaviti lastnih prioritet in pri oblikovanju nacionalnih politik, ki so potrebne za doseganje zastavljenih ciljev agende. Študija pa državam OECD omogoča, da se osredotočijo na tiste cilje, kamor bo treba za njihovo doseganje vložiti največ naporov. Študija, ki je ocenjevala 73 ukrepov izmed 169, je tudi prvi poskus prikaza trenutnega stanja držav in kolikšen je doprinos posamezne države k uresničevanju ciljev na globalni ravni.
Iz študije izhaja, da je bila Slovenija najbolj uspešna pri zmanjševanju smrti mater ob porodu, nudenju univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, dvigu prihodkov najrevnejšim prebivalcem, zagotavljanju zdrave pitne vode za vse, sprejemu politik za večjo enakopravnost, povečanju učinkovitosti izrabe vode, ohranitvi 10 odstotkov obmorskega območja do 2020, zagotavljanju širokega dostopa do energije in zagotavljanju trajnostnih ekosistemov do leta 2020.
Najdlje pa je Slovenija med drugim pri: investiranju v infrastrukturo razvijajočih držav, prispevanju sredstev kot pomoč razvijajočim državam v boju proti podnebnim spremembam do leta 2020, pri zmanjšanju prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni, prispevanju sredstev za ohranitev biodiverzitete in ekosistemov, podpori raziskavam cepiv in zdravil, prispevanju sredstev za ohranitev gozdov v razvijajočih državah, povečanju mednarodnega sodelovanja na področju čiste energije, pri zmanjšanju korupcije in podkupovanja, povečanju pomoči trgovini in podpori trajnostni infrastrukturi v razvijajočih državah.
Iz študije izhaja, da se Slovenija trenutno nahaja precej pod povprečjem držav OECD na globalni ravni in bo zato morala ukrepe v prihodnje okrepiti.
Pilotno študijo bo OECD v naslednjih mesecih še nadgrajeval in posodabljal.
več na: www.oecd.org