Premier dr. Miro Cerar se je včeraj udeležil zasedanja voditeljev podnebne konference OZN o spremembi podnebja v Parizu.
Konferenca pogodbenic v Parizu se je namreč začela z dnevom voditeljev, na katerem so predsedniki vlad ali držav podali nacionalna politična sporočila za zaključna pogajanja in za sprejetje Pariškega sporazuma. Dan voditeljev ni del uradnega pogajalskega procesa v okviru podnebne konvencije, pač pa je njegov namen predvsem predstaviti temeljna politična sporočila svetovnih voditeljev in dati zagon za uspešen zaključek pogajanj.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v uvodnem nagovoru povedal, da nevarnosti in tveganja podnebnih sprememb poznamo ter, da jih lahko z ustrezno politično voljo in ukrepanjem preprečimo. EU se v Parizu zavzema za uspešen, solidaren in odgovoren dogovor, ki ga je treba sprejeti tu in zdaj. EU ostaja še naprej zavezana doseganju podnebnih ciljev. Konkretno gre za omejitev dviga povprečne globalne temperature za 2 stopinji Celzija, sprejem zavez za zmanjšanje toplogrednih plinov za 60 odstotkov do leta 2050 (glede na vrednosti iz leta 2010) in dekarbonizacijo svetovnega gospodarstva do konca 21. stoletja.Komisijo bodo poleg predsednika Junckerja na konferenci zastopali tudi drugi člani kolegija, ki bodo aktivno sodelovali zlasti pri pogovorih o odpornosti proti podnebnim spremembam, prihodnosti prometa, financiranju podnebnih ukrepov ter zmanjšanju onesnaženosti zraka. Udeležili se bodo tudi razprav o prehodu na odporno nizkoogljično gospodarstvo in družbo ter trgovanju z emisijami in obnovljivih virih energije.
Namen konference je sprejetje novega, ambicioznega globalnega podnebnega sporazuma za obdobje po letu 2020, to je po zaključku veljavnosti drugega obdobja Kjotskega protokola. EU, in s tem Slovenija, je svoj podnebno-energetski okvir sprejela že na zasedanju Evropskega sveta oktobra 2014, konkretnejša stališča za omenjena pogajanja pa v Svetu EU letos jeseni.
EU in njene države članice na konferenci nastopajo s skupnimi pogajalskimi stališči in bodo na konferenci zastopane tako z nacionalnimi delegacijami kot s skupno EU delegacijo. Pariški sporazum bi moral po mnenju EU in njenih držav članic biti ambiciozen, učinkovit in trajnosten, pravno zavezujoč dokument. Vključevati bi moral vse pogodbenice konvencije (trenutno 196 držav), tako razvite države kot države v razvoju, z zavezami za približevanje k dolgoročnemu cilju ohranitve porasta globalne temperature v okviru 2 stopinj Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. EU in njene države članice se v okviru Pariškega sporazuma skupno zavezujejo za cilj, da bodo emisije toplogrednih plinov skupno zmanjšale za vsaj 40 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Slednje predstavlja izpolnitev poštenega prispevka EU in njenih držav članic k potrebnim globalnim ciljem in zavezam v okviru Pariškega sporazuma.
Merilo za uspeh pariške konference bo temeljilo na treh stebrih, in sicer od sprejetja podnebnega sporazuma, zavez vseh pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja za zniževanje izpustov v obliki nacionalno določenih prispevkov ter do sprejetja finančnih zavez kot načina implementacije sporazuma. Predvideno je, da naj bi po ratifikaciji in pripravi vseh izvedbenih tehničnih pravil Pariški sporazum pričel veljati in se izvajati z letom 2020.
Na zasedanju voditeljev se je dr. Miro Cerar zavzel za sprejetje ambicioznega, dolgoročnega in pravno zavezujočega podnebnega sporazuma ter ostale voditelje pozval k takojšnjemu sprejemu celovitih zavez za ohranitev planeta za bodoče generacije.
Ob tem je spomnil, da so svetovni voditelji letos že sprejeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj, doslej najbolj celostni globalni razvojni akcijski načrt, ter se zavzel za njegovo nadgradnjo s pomembnim in ambicioznim Pariškim dogovorom o podnebnih spremembah. Če ne bomo ukrepali sedaj, bodo močni migracijski tokovi, s katerimi se soočamo danes, kmalu še obsežnejši zaradi podnebnih sprememb, je opozoril premier dr. Cerar in voditelje ostalih držav pozval k ukrepanju.
Slovenija je močna zagovornica celostnega in integriranega pogleda na trajnostni razvoj, kar se odraža tudi v slovenskem razumevanju njenih najpomembnejših naravnih virov: gozdov in voda. V tej luči je slovenski premier tudi poudaril potrebo po mednarodnem sodelovanju pri upravljanju gozdov ter voda.
Kot je pojasnil, Slovenija v celoti podpira skupno stališče EU do predloga novega podnebnega dogovora in prav tako bo uresničila svoj delež tega ambicioznega dogovora. Poudaril je, da potrebujemo ambiciozen in trajen pravno zavezujoč dogovor, ki bo veljal za vse pogodbenice ter dodal, da mora Pariški dogovor zagotoviti dolgoročno vizijo o podnebnih spremembah in omogočiti sodelovanje vseh držav, tudi nevladnega sektorja.
Po njegovih besedah bi naš cilj moral biti protokol, ki bo stopil v veljavo po ratifikaciji s strani znatne večine. Ne glede na to pa bo EU kot celota z drugimi pogodbenicami še naprej iskala najboljše možne rešitve za dogovor o vsaj osnovnimi elementi končnega dogovora. Med njimi bi moral biti cilj o preprečitvi porasta globalne temperature nad 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Dogovor bi moral vsebovati poštene, ambiciozne in merljive zaveze, ki so hkrati prilagojene posamezni državi, vseh pogodbenic.
Prav tako je potreben dinamičen petletni mehanizem preverjanja izpolnjevanja zavez, ki bo ponujal potrebno fleksibilnost najmanj razvitim in podnebno najbolj ranljivim državam.
Poleg tega bo Slovenija povišala financiranje ukrepov v soočanju s podnebnimi spremembami ter tako prispevala k skupnemu znesku okoli 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020. Dodatno bo Slovenija iz svojega nacionalnega podnebnega sklada prispevala s 5 milijoni v letu 2016, kar je 50 odstotkov več od prejšnjih let ter nivo, ki ga Slovenija želi ohraniti tudi do leta 2020 in pozneje. (pb)