Za zmanjšanje izpustov je Slovenija pristopila k več mednarodnim sporazumom, med drugim h Kjotskemu protokolu in njegovi spremembi iz Dohe ter Pariškemu sporazumu. V obdobju, na katero se nanaša revizija, so bili sektorji, ki povzročajo izpuste toplogrednih plinov, razvrščeni na sektorje, vključene v sistem za trgovanje z izpusti toplogrednih plinov (EU ETS): energetska in kovinska dejavnost, nekovinska industrija, druge dejavnosti ter od leta 2012 letalstvo, ter sektorje, ki niso bili vključeni v sistem trgovanja z izpusti toplogrednih plinov: promet, široka raba (raba energije v gospodinjstvih, storitvah in kmetijstvu), kmetijstvo, ravnanje z odpadki in v manjši meri industrija ter energetika.
Sistem EU ETS v veliki meri temelji na pravnih podlagah EU in se v skladu z njimi tudi izvaja v Sloveniji. Cilj EU glede zmanjšanja izpustov v shemi EU ETS je skupen za vse države članice, in sicer je cilj znižanje za 21 odstotkov do leta 2020 in za 43 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. Slovenija za obdobje do leta 2020 ni prevzela aktivne vloge in ni določila dodatnih ciljev glede zmanjšanja izpustov zajetih v shemo EU ETS. Prav tako Slovenija za obdobje do leta 2020 ni določila nobenih ukrepov, s katerimi bi se izpusti lahko zmanjšali. Največ izpustov toplogrednih plinov v EU ETS prispeva proizvodnja električne energije in toplote, ki je v večini v državni lasti, emisijski kuponi pa vsaj posredno predstavljajo strošek Slovenije, saj stroški, povezani z emisijskimi kuponi, zmanjšujejo dobiček podjetij, ki so v njeni lasti.
Izpusti v sistemu EU ETS so se v letu 2019 zmanjšali za 28,3 odstotka glede na leto 2005, kar pomeni, da bo Slovenija več kot sorazmerno prispevala k doseganju skupnega cilja EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2020 v EU ETS. Po mnenju računskega sodišča je to predvsem posledica prenehanja delovanja nekaterih velikih naprav, vključenih v EU ETS (blok 3 in blok 4 TEŠ, HSE–Energetska družba Trbovlje, Lafarge Cement), in zgolj v manjši meri posledica zmanjšanja izpustov naprav, vključenih v EU ETS, zaradi izboljšanja učinkovitosti.
Cilj Slovenije v skladu s pravno zavezujočimi cilji EU je, da se izpusti izven sheme EU ETS do leta 2020 ne bodo povečali za več kot štiri odstotke, do leta 2030 pa se morajo zmanjšati za 15 odstotkov glede na leto 2005. Računsko sodišče meni, da s strani EU določen cilj Slovenije glede zmanjšanja izpustov do leta 2020 ni preveč ambiciozen, saj predvideva celo povečanje izpustov. Za doseganje ciljev izpustov izven sheme EU ETS do leta 2020 je vlada decembra 2014 sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, ki določa bolj ambiciozen, sicer neobvezujoč indikativen cilj glede skupnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, v skladu s katerim se morajo izpusti izven sheme EU ETS zmanjšati za devet odstotkov do leta 2020 glede na leto 2005.
Skupni javnofinančni stroški izvajanja tega operativnega programa v obdobju 2014−2020 so bili ocenjeni na 1,020 milijarde evrov, zagotavljali pa naj bi se iz različnih virov. Računsko sodišče je ugotovilo, da so se sredstva za izvedbo operativnega programa res zagotavljala iz vseh predvidenih virov, vendar pa mu zaradi določitve revidirancev in zajema podatkov ni uspelo preveriti, ali so bila finančna sredstva res zagotovljena v obsegu, ki je bil predviden z operativnim programom. Računsko sodišče je opozorilo na precejšnji obseg okolju škodljivih subvencij, ki so izpuste povečevale in so v obdobju 2013−2018 znašale 0,733 milijarde evrov, kar predstavlja 65 odstotkov sredstev, predvidenih za izvajanje vseh ukrepov operativnega programa. Čeprav je operativni program predvideval postopno znižanje okolju škodljivih subvencij, pa konkretnih ciljev ni določil. Stanje na tem področju se je v primerjavi z obdobjem pred sprejemom operativnega programa celo poslabšalo. Za koordinacijo izvajanja in letno poročanje o izvajanju operativnega programa je bilo pristojno Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki pa za izvajanje te naloge ni dobilo dodatnih pristojnosti, zaradi česar so bile možnosti vplivanja MOP na izvajanje operativnega programa s strani drugih ministrstev zelo omejene. Računsko sodišče ocenjuje, da bi morala vlada aktivneje spremljati in usmerjati aktivnosti za zmanjšanje izpustov izven sheme EU ETS oziroma to prenesti na ministrstvo ali drug organ in mu za ta namen podeliti potrebne pristojnosti ter orodja za koordinacijo politik.
V okviru operativnega programa so bili za obdobje 2014−2020 za vsak posamezni sektor določeni ukrepi, ki bi jih pristojni morali izvesti za dosego ciljev operativnega programa, vendar pa ti ukrepi večinoma niso bili določeni na način, da bi bilo mogoče oceniti, v kolikšni meri je bil posamezni ukrep izveden. Ugotovljeno je bilo, da se večina ukrepov izvaja, vendar pa v nobenem sektorju med izvajanjem revizije še niso bili izvedeni vsi predvideni ukrepi.
Izpusti izven sheme EU ETS so se v obdobju od leta 2005 do leta 2018 zmanjšali za 5,9 odstotka. To pomeni, da bo Slovenija cilj, določen na ravni EU glede zmanjšanja izpustov izven sheme EU ETS do leta 2020, skoraj gotovo dosegla. Glede na trend gibanja izpustov v tem segmentu pa obstaja tveganje glede doseganja bolj ambicioznega, sicer indikativnega nacionalnega cilja, določenega v operativnem programu (zmanjšanje za devet odstotkov), vendar se to tveganje, predvsem kot posledica zmanjšanja obsega prometa zaradi epidemije koronavirusa, verjetno ne bo uresničilo. Glede sektorskega doseganja ciljev v zvezi z izpusti je bilo v reviziji ugotovljeno, da so bili v letu 2018 doseženi v štirih sektorjih (kmetijstvo, široka raba, energetika in odpadki), v dveh sektorjih (promet in industrija) pa ne. Izmed vseh sektorjev je bil najbolj problematičen promet, ki je v letu 2018 prispeval polovico izpustov toplogrednih plinov izven sheme EU ETS. Promet je tudi edini sektor, v katerem so se izpusti v obdobju od leta 2005 do leta 2018 povečali, vendar pa je zmanjšanje izpustov v preostalih sektorjih izven sheme EU ETS v tem obdobju preseglo povečanje izpustov v prometu.
Kljub temu da je bila Slovenija v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno uspešna pri doseganju ciljev na področju zmanjševanja izpustov, pa računsko sodišče opozarja, da so mednarodno in nacionalno določeni cilji do leta 2030 zastavljeni še veliko bolj ambiciozno in bodo s sedanjo strukturo in dinamiko izvajanja ukrepov le stežka dosegljivi.