GZS je predstavila oceno učinkov načrtovanih višjih obremenitev na gospodarstvo.
Vlada je z začetkom januarja dvignila ceno za izpuste toplogrednih plinov in tudi prispevke za učinkovito rabo energije. Ni pa še uradno umaknila namere, da bi z dodatno dajatvijo iz naslova izpustov, ki je v drugih članicah EU ne poznajo, dodatno obremenila energetsko intenzivna podjetja. Tudi nove sheme državnih pomoči za OVE, ki bi v skladu z novimi smernicami EU povečala konkurenčen položaj slovenski industriji, še ni objavila.
O tem, kaj so pokazali izračuni GZS o dodatnih obremenitvah gospodarstva in o tem, ali bo vlada obremenila energetsko intenzivno industrijo ali pa bo vendarle sledila ekonomski politiki, ki jo na tem področju s svojimi smernicami omogoča Evropska komisija, so spregovorili na včerajšnji novinarski konferenci.GZS ugotavlja, da nove okoljske dajatve kljub nekaterim omilitvam še vedno preveč obremenjujejo energetsko intenzivna podjetja in jih silijo v selitev proizvodnje iz države. Ob tem opozarjajo, da je EU za zaščito delovnih mest lani sprejela nove smernice, ki omogočajo znatno razbremenitev energetsko intenzivne industrije. Te omogočajo sledenje okoljskim ciljem, vključno s trgovanjem z emisijami ter spodbujanjem OVE in URE. S tem EU namreč zmanjšuje številne negativne učinke, ki jih prinaša selitev teh podjetij v tretje države, kjer so okoljski standardi precej nižji in kar povzroča povečano onesnaževanje planeta. Po mnenju GZS pa slovenska vlada deluje prav v nasprotni smeri.
Spomnimo, da bi prvotni ukrepi vlade energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenili za 32,5 milijona evrov, 2,7 milijona evrov pa bi znašala dodatna obremenitev preostalega gospodarstva. Vlada je nato ob koncu lanskega leta omilila ukrepe, a ti še vedno pomenijo 8,7 milijona evrov dodatne obremenitve za energetsko intenzivno industrijo in 9,5 milijona evrov za preostalo gospodarstvo, kažejo izračuni GZS.
Če bo vlada sprejela še ugodno novo shemo državnih pomoči za OVE in če res ne bo dodatno obremenila energetsko intenzivnih podjetij z dajatvijo zaradi izpustov, bo energetsko intenzivna industrija razbremenjena za nekaj milijonov evrov. To bo po mnenju GZS sicer pomenilo dodatno obremenitev preostalega gospodarstva ter drugih pravnih in fizičnih oseb, a rahlo, ker bo učinek razpršen.
Predsednik GZS Samo Hribar Milič pričakuje, da v prihodnjem obdobju ne bo dodatnega obremenjevanja gospodarstva, saj bi to vodilo v nižjo gospodarsko rast in povečevanje brezposelnosti. Ob tem je poudaril še, da zaenkrat obstaja kar nekaj razlogov za optimizem. A ker so okoliščine v mednarodnem prostoru precej nestabilne, od socialnega sporazuma, katerega predlog bodo, kot so že napovedali, o podpisu pa odločali organi GZS, pričakujejo temelj za reforme, ki bodo omogočile stabilnost v državi. (pb)
Več na: http://mediji.gzs.si/slo/66573